Angleško pravo,

Angleško pravo, imenovano tudi common law, je pravni sistem Anglije in Walesa. Na splošno se deli na kazensko in civilno pravo. Razširilo se je v številne dele nekdanjega britanskega imperija, vključno z Avstralijo, Kanado, Združenimi državami Amerike in Novo Zelandijo ter številnimi drugimi državami.

Angleško pravo je edinstveno, saj temelji na uporabi pravnih precedensov za sedanje in prihodnje odločitve sodnikov. Sodnik mora upoštevati pretekle pravne odločitve višjih sodišč, ni pa nujno, da upošteva odločitve nižjih sodišč. Angleško pravo ne temelji na ustavi in ni kodifikacije zakonov. Vendar obstajajo neuradne publikacije, ki vsebujejo urejene sezname veljavnih zakonov. Parlament je pristojen za oblikovanje zakonov, ki se samodejno štejejo za veljavne in jih sodišča ne smejo preverjati. Samo parlament je pristojen za spremembo zakona.

Porota (1861), John MorganZoom
Porota (1861), John Morgan

Zgodovina

Zakon Æthelberhtov (Athelbert Kentski), napisan okoli leta 602, je najstarejši primer anglosaškega prava ali prava v katerem koli germanskem jeziku. Anglosaksonsko pravo je temeljilo na starogermanskem pravu, ki je bilo sistem zakonov, temelječih na sorodstvu. Sorodstvena skupina je bila odgovorna za dejanja svojih članov in za njihovo zaščito. Krivice, storjene drugemu, so se plačevale z Weregildom, vrednostjo, ki je bila določena za vsako osebo in del premoženja. V 10. stoletju se je sistem spremenil v sistem stotin. Niso več temeljili na sorodstvu, ampak so se organizirali za zaščito drugih v stotniji in izvrševanje zakonov. Stotnik je vodil stotnijo in je bil odgovoren za reševanje vseh sporov.

Normanska osvojitev Anglije leta 1066 je prinesla številne spremembe v pravu. Čeprav se je ohranil velik del anglosaškega prava, so Normani sčasoma dodali nove zakone. Pred normansko invazijo je bila večina zakonov v Angliji lokalnih zakonov, ki so jih izvajala lokalna sodišča. Uvedena so bila kraljeva sodišča, ki niso takoj prevzela lokalnih zakonov, ampak so to storila v določenem obdobju. Kraljeva sodišča so prevzela najboljše lokalne zakone in jih uporabljala po vsej Angliji. Tako se je vzpostavilo angleško običajno pravo ali sistem zakonov, ki je bil skupen za vso državo. V tem času se je razvil drugi sodni sistem, imenovan equity, ki ga je upravljalo kancelarsko sodišče. Pravičnost je obravnavala primere, ki jih običajno pravo ni zajemalo. Primeri odločb o pravičnosti vključujejo uvedbo zastavne pravice, popravek lastniške meje ali odredbo, naj nekdo nekaj stori, da bi preprečil škodo.

Pravni strokovnjak iz 18. stoletja William Blackstone je napisal štiridelno delo Commentaries on the Laws of England (Komentarji angleških zakonov), v katerem je bil prvič podan popoln pregled angleškega prava. Prvotno so bili objavljeni v letih 1765-1769, od takrat pa so bili večkrat ponatisnjeni. Njegovi Komentarji so se uporabljali še v 19. stoletju in so bili glavno orodje za učenje prava tako v Angliji kot v Ameriki. Abraham Lincoln je pri učenju prava bral Blackstonove komentarje.

Sistem porote

Sistem porote je v Anglijo verjetno prišel takoj po normanski osvojitvi. Sprva so porotniki na sodišču delovali kot priče. Sčasoma, zagotovo v času vladavine Henrika II., pa so postali sodniki, ki odločajo o dejstvih v sodnih postopkih. Porote so začele obravnavati dokaze, ki so jih predložile stranke v sporu. Sčasoma so porotniki pred sojenjem vedno manj vedeli o zadevi in se naučili le tisto, kar so potrebovali za odločanje na sodišču.

Začetna stran Æthelberhtovega zakona iz 7. stoletjaZoom
Začetna stran Æthelberhtovega zakona iz 7. stoletja

Uporaba v Walesu

V nasprotju s Škotsko in Severno Irsko Wales ni ločena jurisdikcija v Združenem kraljestvu. Stare zakone Walesa v okviru Kraljevine Anglije je ukinil kralj Henrik VIII. z zakoni o zakonih v Walesu. S tem je bil Wales pravno usklajen z Anglijo. Med letoma 1746 in 1967 je vsako sklicevanje na Anglijo v zakonodaji vključevalo tudi Wales. To je prenehalo z uveljavitvijo zakona o valižanskem jeziku iz leta 1967. Jurisdikcija se zdaj običajno imenuje "Anglija in Wales". Čeprav ima Wales določeno politično avtonomijo, ni imel možnosti sprejemanja primarne zakonodaje, dokler po splošnih volitvah v Walesu leta 2007 ni začel veljati Zakon o vladi Walesa iz leta 2006. Kljub temu valižanski pravni sistem ostaja angleško običajno pravo. To se razlikuje od položaja na Severnem Irskem. Ta ni prenehala biti samostojna jurisdikcija, ko je bila njena zakonodajna oblast suspendirana. Pomembna razlika je tudi uporaba valižanščine, saj se zakoni v zvezi z njo uporabljajo v Walesu in ne v preostalem Združenem kraljestvu. Zakon o valižanščini iz leta 1993 je zakon parlamenta Združenega kraljestva. Z njim je bil valižanski jezik v Walesu na področju javnega sektorja izenačen z angleščino. Na valižanskih sodiščih se lahko govori tudi v valižanščini.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je angleško pravo?


O: Angleško pravo, imenovano tudi običajno pravo, je pravni sistem Anglije in Walesa. Na splošno se deli na kazensko in civilno pravo.

V: Kako se je angleško pravo razširilo?


O: Angleško pravo se je razširilo v številne dele nekdanjega britanskega imperija, vključno z Avstralijo, Kanado, Združenimi državami Amerike in Novo Zelandijo ter številnimi drugimi državami.

V: Kako deluje angleško pravo?


O: Angleško pravo temelji na uporabi pravnih precedensov za sedanje in prihodnje odločitve sodnikov. Sodnik mora upoštevati pretekle pravne odločitve višjih sodišč, vendar ne nujno tistih, ki so jih sprejela nižja sodišča.

V: Ali je v Angliji ustava?


O: Ne, v Angliji ni kodifikacije zakonov ali ustave. Vendar obstajajo neuradne publikacije, ki vsebujejo urejene sezname veljavnih zakonov.

V: Kdo je v Angliji pristojen za sprejemanje zakonov?


O: Parlament je pristojen za ustvarjanje zakonov, ki se samodejno štejejo za veljavne in jih sodišča ne smejo preverjati.

V: Kdo je v Angliji pristojen za spremembo zakona?


O: V Angliji lahko zakon spremeni samo parlament.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3