Britanski imperij: nastanek, vrhunec in svetovna dediščina
Britanski imperij: od nastanka in vrhunca do globalne dediščine — obsežna zgodovina, kolonialni vplivi, pravna in jezikovna zapuščina ter simbol «imperija, kjer sonce nikoli ne zahaja».
Britanski imperij so sestavljale kolonije, protektorati, mandati in druga ozemlja, ki jih je nadzorovalo Združeno kraljestvo.
Začelo se je s čezmorskimi kolonijami in trgovskimi postojankami, ki jih je Anglija ustanovila med koncem 16. in začetkom 18. stoletja. Na svojem vrhuncu je bila največji imperij v zgodovini in več kot stoletje najmočnejša svetovna velesila. Do leta 1922 je v Britanskem imperiju živelo več kot 458 milijonov ljudi, kar je bila več kot petina takratnega svetovnega prebivalstva. Imperij je bil večji od 33.700.000 km2 (13.012.000 km²), kar je skoraj četrtina celotnega zemeljskega površja. str. 15 Ker je bil britanski imperij tako velik, je zapustil veliko pravno, jezikovno in kulturno dediščino. Podobno kot za španski imperij pred njim so tudi za britanski imperij pogosto rekli, da je "imperij, na katerem sonce nikoli ne zahaja", saj je bil tako velik, da je sonce vedno sijalo nekje v imperiju. Imperij je nadzoroval ozemlje na vseh celinah.
Anglija, Francija in Nizozemska so začele ustanavljati svoje kolonije in trgovske mreže v Ameriki in Aziji. str. 2 Anglija je v 17. in 18. stoletju vodila in zmagala v nekaterih vojnah proti Nizozemski in Franciji. Po teh vojnah je Anglija (in nato, po združitvi Anglije in Škotske leta 1707, Velika Britanija) postala glavna kolonialna sila v Severni Ameriki in Indiji.
Nastanek in širjenje
Za nastanek imperija so bile odločilne trgovina, pomorska moč in ustanavljanje trgovskih družb, med katerimi je bila najpomembnejša East India Company v Indiji. Britanska prisotnost se je najprej utrdila s pristanišči, trgovskimi postojankami in kolonijami v Severni Ameriki, na Karibih in na afriški obali. Sčasoma so se pojavile tudi večje naselitvene kolonije v Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi, pa tudi prostori neposredne uprave v Indiji.
Vojne z Nizozemsko (anglo-nizozemske vojne), zlasti pa z Francijo (serija konfliktov od 17. do 19. stoletja, vključno s Sedemletno vojno), so oslabile tekmece in razširile britanski vpliv. Po združitvi Anglije in Škotske (1707) je nastalo politično jedro, ki je vodilo širjenje imperija. Pomembni so bili tudi tehnološki in gospodarski premiki, zlasti industrijska revolucija, ki je povečala britansko proizvodnjo in povpraševanje po surovinah ter odprla nove trge.
Vrhunc imperija
V 19. stoletju je Britanski imperij dosegel svoj vrh. Njegova moč je temeljila na premočnem kraljevskem mornarstvu, razvejani trgovinski mreži in finančnem sistemu, ki je povezoval kolonie prek trgovine, vlaganj in dolgov. Povezave so podpirali tudi infrastrukturni projekti, kot so železnice, telegrafske kablovodne povezave (vključno s podmorskimi kabli) in moderni pristaniški kompleksi. Gradnja Sueškega prekopa je dodatno okrepila povezavo z Indijo in azijskimi trgi.
Imperij je obsegal različne oblike vladanja: od neposredne uprave in naselitvenih kolonij do protektoratov in sistemov posredne vladavine. V Indiji se je po uporu leta 1857 prevzem oblasti od privatnih trgovskih družb k britanski kroni pokazal kot prelomnica upravljanja. Hkrati je bil imperij tudi prostor pomembnih sprememb: od trgovine s sužnji, ki je bila postopoma ukinjena (prepoved trgovine z ljudmi 1807 in ukinitev suženjstva v britanskem imperiju 1833), do gospodarskih politik, ki so v mnogih primerih izkoriščale kolonialne surovine in delovno silo.
Svetovna dediščina
Britanski imperij je pustil trajne posledice v mnogih področjih:
- Pravna dediščina: sistem common law in številne pravne institucije so ostale baza pravosodnih in upravnih ureditev v mnogih nekdanjih kolonijah.
- Jezik: angleščina je postala globalni jezik trgovine, diplomacije in znanosti, kar je olajšalo mednarodno komunikacijo, a hkrati postavilo jezik v položaj prevlade.
- Kulturni vpliv: šole, univerze, športi (npr. kriket, nogomet), upravni in civilni modeli ter različne kulturne prakse so se razširili po svetu.
- Politične in geografske spremembe: meja in državne ureditve, ki jih je postavil imperij, so pogosto vplivale na poznejše konflikte in nacionalne identitete. Po prvi svetovni vojni so bile nekatere nekdanje otomanske in nemške teritorije upravljane kot mandati pod britanskim vplivom.
- Gospodarski učinki: razvoj transportne in komunikacijske infrastrukture ter integracija regionalnih gospodarstev v svetovni trg – to je prineslo tako dolgoročne koristi kot izkoriščanje in odvisnost.
Negativne plati in spori
Imperij ni bil brez svojih temnih strani: kolonialna oblast je pogosto temeljila na izkoriščanju, prisilnem delu, krčenju lokalnih gospodarstev in zatiranju uporov. V mnogih regijah je prišlo do družbenih in gospodarskih pretresov, lakot (npr. veliki tektonski vplivi na indijske pridelke, ki so prispevali k famam), ter nasilnih dogodkov (npr. upor leta 1857 v Indiji). Prav tako so bile posledice delitve ozemelj, kot je bila delitev Indije ob neodvisnosti 1947, dolgoletne in boleče.
Upad in dekolonizacija
Imperij se je v 20. stoletju začel krčiti. Oba svetovna vojna sta izrazito oslabila britanske vire in vpliv, hkrati pa so rasli nacionalni in neodvisnostni gibi v kolonijah. Po prvi svetovni vojni so nekatera ozemlja prešla pod mandatno upravo, po drugi svetovni vojni pa se je tempo dekolonizacije pospešil. Največja in simbolno najpomembnejša izguba je bila neodvisnost Indije leta 1947. V desetletjih po drugi svetovni vojni so številne kolonije pridobile samostojnost; mnoge so se pridružile Britanskemu združenju narodov (Commonwealth), ki je ohranilo politične in kulturne vezi.
Danes so neposredni ostanki imperija britanska čezmorska ozemlja, medtem ko je razsežna zapuščina imperija vidna v pravnih sistemih, jeziku, infrastrukturi in kulturnih praksah številnih držav po svetu.
Britanski imperij je bil zato kompleksna zgodovinska tvorba: hkrati motor globalne povezanosti in razvoja ter vir izkoriščanja, zatiranja in trajnih sporov. Razumevanje njegove zgodovine zahteva uravnotežen pogled, ki priznava tako dosežke kot tudi škodo, ki jo je povzročil.
Novo cesarstvo
Ko se je trinajst kolonij v ameriški vojni za neodvisnost osamosvojilo, je britanski imperij izgubil nekaj svojih najstarejših in najpomembnejših kolonij. Velika Britanija se je začela osredotočati na Azijo, Afriko in Pacifik. Po zmagi nad Napoleonovo Francijo leta 1815 je Velika Britanija za več kot stoletje postala edina svetovna velesila. Cesarstvo je postalo še večje.
Cesarstvo se je v 19. stoletju še naprej širilo. Po opijskih vojnah sredi 19. stoletja je cesarstvo prisililo Kitajce, da so mu odstopili otok Hongkong. Med bojem za Afriko je Velika Britanija pridobila velik del Afrike, zlasti na jugu.
Do začetka 20. stoletja sta gospodarstvi Nemčije in Združenih držav Amerike začeli dohitevati Veliko Britanijo, zlasti na področju industrializacije.
Prva svetovna vojna je prizadela vso Evropo. Čeprav je bil Britanski imperij pred vojno najmočnejše gospodarstvo, so ga po vojni kot največja industrijska sila hitro prehitele Združene države Amerike. V drugi svetovni vojni je Japonska zasedla kolonije Velike Britanije in drugih evropskih držav v jugovzhodni Aziji. Zavezniki so na koncu Japonsko premagali in si kolonije priborili nazaj, vendar je bil ugled Velike Britanije v Aziji okrnjen. To je povzročilo hitrejši propad imperija.
Britanski radž je obsegal celotno indijsko podcelino. Neodvisnost obeh držav, Indije in Pakistana, leta 1947 je bila prvi in najpomembnejši korak v dekolonizaciji. V naslednjem desetletju je Velika Britanija podelila neodvisnost tudi večini ozemelj britanskega imperija. Ko je Združeno kraljestvo leta 1997 Hongkong vrnilo Kitajski, je bilo britanskega imperija v bistvu konec. Vendar ima Velika Britanija še vedno nadzor nad nekaterimi čezmorskimi ozemlji. Številne države, ki so bile nekoč britanske kolonije, so se po osamosvojitvi pridružile Skupnosti narodov. Petnajst držav Commonwealtha ima isto voditeljico države, kraljico Elizabeto II, in so kraljevine Commonwealtha.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bilo Britansko cesarstvo?
O: Britanski imperij so sestavljale kolonije, protektorati, mandati in druga ozemlja, ki jih je nadzorovalo Združeno kraljestvo. Začel se je s čezmorskimi kolonijami in trgovskimi postojankami, ki jih je Anglija ustanovila med koncem 16. in začetkom 18. stoletja.
V: Kdaj je dosegla svoj vrhunec?
O: Na svojem vrhuncu je bil največji imperij v zgodovini in več kot stoletje najmočnejša svetovna velesila.
V: Ali so v britanskih kolonijah uporabljali suženjstvo?
O: Da, sužnjelastništvo so uporabljale evropske sile v obeh Amerikah, tudi Velika Britanija. Več milijonov temnopoltih je bilo ujetih v Afriki in prisiljenih delati v kolonijah evropskih imperijev. Vendar je bila Anglija prva od evropskih sil, ki je prepovedala suženjstvo, in je svojo prepoved podkrepila s kraljevo mornarico.
V: Koliko ljudi je živelo v Britanskem imperiju na njegovem vrhuncu?
O: Leta 1922 je v Britanskem imperiju živelo več kot 458 milijonov ljudi.
V: Kaj je mišljeno, ko se reče, da "sonce nikoli ne zaide" v tem imperiju?
O: Ta fraza se nanaša na njegovo velikost - ker je nadzorovalo ozemlje na vseh naseljenih celinah, je bilo znotraj njegovih meja vedno nekaj, kjer je bil dnevni ali nočni čas, odvisno od časovnega pasu, v katerem ste gledali.
V: Kdo so bili nekateri britanski tekmeci med kolonizacijo?
O: Anglija je med kolonizacijo vodila vojne s Francijo in Nizozemsko za nadzor nad določenimi ozemlji.
V: Kdaj je Velika Britanija vrnila Hongkong Kitajski?
O: Hongkong je bil vrnjen Kitajski 1. julija 1997, kar je pomenilo dejanski konec britanskega imperija, kot ga poznamo danes.
Iskati