Kolonializem: definicija, zgodovina, primeri in posledice
Kolonializem se pojavi, ko država ali narod prevzame nadzor nad drugimi deželami, regijami ali ozemlji zunaj svojih meja in jih spremeni v kolonijo. Gre običajno za močnejšo in bogatejšo državo, ki nadzoruje manj močno regijo ali ozemlje. Besedi "kolonializem" in "imperializem" se v praksi pogosto prekrivata, čeprav imperializem v širšem pomenu lahko vključuje tudi politični, gospodarski ali kulturni vpliv brez formalne kolonialne uprave.
Zgodovina in glavni primeri
Kolonializem je bil izrazito viden predvsem v času velikega odkrivanja in širjenja od 15. do 20. stoletja, ko so evropske sile iskale nove poti, trge in vire. V 17. in 18. stoletju so številne bogatejše in močnejše evropske države, kot so Velika Britanija, Francija, Španija in Nizozemska, ustanavljale kolonije na celinah Afrika, Južna Amerika, Azija in Karibi. Poleg Evrope so kolonialne prakse v različnih obdobjih izvajale tudi druge sile (npr. osmanske, ruske, japonske ali ameriške ekspanzije), vendar je evropski kolonializem oblikoval velik del sodobnega svetovnega reda.
Motivi in načini delovanja
Glavni razlogi za kolonializem so bili:
- iskanje surovin (les, premog, kovine), kmetijskih površin in novih trgov;
- pridobitev stratečnih položajev in vojaških oporišč;
- naseljevanje – države so spodbujale selitev svojih državljanov na nova območja in pomagale naseljencem pri vzpostavitvi naselbin;
- pridobivanje delovne sile, včasih prisilne (suženjstvo), za delo v kmetijstvu in industriji.
Primeri in oblike izkoriščanja
V praksi je kolonializem vključeval:
- prisilna odvzemanje zemljišč in premestitve lokalnega prebivalstva;
- uvoz sužnjev ali prisilno delo lokalnih prebivalcev (v preteklosti so kolonialne sile pogosto prisilile ljudi iz revnejših regij, da so delali kot sužnji);
- ekonomsko preusmerjanje pridelave in trgovine v korist kolonialne matične države;
- vsiljevanje tujih upravnih struktur, zakonov in jezika ter spreminjanje lokalnih družbenih in kulturnih vzorcev.
Posledice kolonializma
Posledice kolonializma so bile dolgoročne in večplastne:
- demografske in zdravstvene: širjenje novih bolezni, zmanjšanje avtohtonih populacij in prisilne migracije;
- ekonomske: izkoriščevalski gospodarski modeli, odvisnost od izvoza surovin, nerazvita industrija v nekdanjih kolonijah;
- politične: umetno potegnjene meje, ki pogosto združujejo različne etnične skupine, in šibke institucije, kar je privedlo do konfliktov po osamosvojitvi;
- kulturne: izguba jezikov, tradicij in izobraževalnih sistemov; v mnogih primerih prevlada kulture in vrednot kolonizatorja;
- sociološke: vzpostavitev rasnih in kastnih hierarhij, katere posledice so vidne še danes;
- okoljske: intenzivna izraba naravnih virov ter spremembe v rabi zemljišč in biotski raznovrstnosti.
Odpor, dekolonizacija in sodobni učinki
Kolonializem je sprožil močan odpor in številne osvobodilne gibe, ki so v 20. stoletju privedli do valov dekolonizacije in nastanka novih držav. Proces osamosvajanja je bil pogosto dolg in krvav. Čeprav je formalno kolonialno obdobje večinoma končano, se pojavlja pojem neokolonializma — oblike gospodarskega in političnega vpliva, ki ohranjajo neenakosti med nekdanjimi kolonijami in nekdanjimi kolonizatorji.
Zaključek
Kolonializem je bil kompleksen pojav z vidnimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi učinki, ki oblikujejo sodobni svet. Razumevanje njegove zgodovine in posledic je pomembno za reševanje sodobnih globalnih neenakosti, spodbujanje pravičnosti in podporo prizadevanjem za dekolonizacijo znanja, kulturne dediščine in ekonomskih odnosov.
Zgodovina
Feničani so ustanovili številne trgovske kolonije po Sredozemlju. Največja in najbolj znana je bila Kartagina, ustanovili pa so tudi druge kolonije, med drugim Kartageno v Španiji.
Pozneje so stari Grki s kolonijami razširili svoje ozemlje. Staro Grčijo je sestavljalo veliko mestnih držav. Vsako mesto je bilo neodvisno in je imelo svojo vlado. Ta mesta so med seboj vodila vojne in trgovala z blagom. Da bi pridobilo večji vpliv ali si zagotovilo trgovsko pot, je mesto na novo mesto poslalo naseljence. Ti ljudje so nato ustanovili novo mesto, imenovano kolonija. Včasih je moralo novo mesto matičnemu mestu v zameno za zaščito na primer plačevati določene davke. Vendar so kolonije vladale same. Matično mesto jim ni poslalo guvernerja. Najbolj znane grške kolonije so Sirakuze.
Če so grški naseljenci na novem ozemlju našli lokalno pleme, so se borili, da bi ga prisilili k odhodu. Lokalno pleme so običajno spremenili v sužnje. Nova kolonija je izkoriščala najdeno zemljo s pridelovanjem poljščin ali govedorejo.
V starem Rimu je bila beseda "colonia" izpeljana iz besede "colonus", ki je pomenila "kmet". "Kolonija" je takrat pomenila novo mesto, kamor so se preselili nekateri Rimljani, med njimi tudi kmetje. Številni naseljenci so bili veterani. V poznejših stoletjih je beseda "kolonija" manj pogosto pomenila naseljence, pogosteje pa je pomenila vladavino tujcev.
Vrste kolonializma
Obstaja več različnih vrst kolonializma. Nekatere države, ki so razširile svoje ozemlje, so ustvarile naselitvene kolonije. Nekatere države, ki so začele kot naselitvene kolonije, so Združene države Amerike, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Argentina. V vseh teh državah so se ljudje iz evropskih držav preselili v najboljše dele nove regije in prisilili domorodno prebivalstvo (na primer Indijance, Maore itd.), da se preseli. Ko so se morali domačini ali plemena preseliti, je to povzročilo veliko težav.
V nekaterih koloniziranih regijah so se naseljenci poročili z domačini in z njimi imeli otroke. Tak primer je Mehika, kjer je iz porok naseljencev in lokalnih plemen nastalo novo ljudstvo, imenovano mestici. V drugih koloniziranih regijah so naseljenci in domačini živeli na ločenih območjih, ne da bi živeli skupaj ali se poročili. Tak primer je francoska Alžirija (ko je Francija kolonizirala afriško državo Alžirijo) ali Južna Rodezija.
Druga vrsta kolonializma je, ko močna država ustanovi (vzpostavi) odvisne države. Pri odvisnosti kolonizatorska država na novo ozemlje ne pošlje na tisoče naseljencev. Namesto tega kolonizatorska država ustanovi upravitelje (vladajočo organizacijo), ki nadzorujejo obstoječe lokalno (domorodno) prebivalstvo ali plemena. Primeri vključujejo britanski radž, v katerem je britanska vlada nadzorovala Indijo, nizozemsko Vzhodno Indijo, v kateri je Nizozemska nadzorovala dele Vzhodne Indije, in japonski kolonialni imperij, v katerem je Japonska nadzorovala azijska ozemlja.
V plantažni koloniji močna in bogata država uporablja zemljo revnejše države za gojenje pridelkov. Domačini so prisiljeni postati sužnji in delati na kmetijah. Primeri plantažnih kolonij so Barbados, Saint-Domingue in Jamajka.
Druga vrsta kolonij so kolonije trgovskih postojank. Bogate in močne države so ustanavljale kolonije trgovskih postojank, da bi imele ozemlje, kjer bi se lahko trgovalo, prodajalo in poslovalo. Bogate in močne države običajno ustanovijo vojaške utrdbe ali policijske sile, ki uveljavljajo pravila in zakone države kolonizatorke. Primeri trgovskih kolonij so Macau, Malakka, Deshima in Singapur.
Tudi v stari Indiji je potekala obsežna kolonizacija. Vendar se zgodovina kolonizacije pripisuje le Grčiji. V stari Indiji se kolonizacija ni začela s političnim osvajanjem, temveč s kulturnim osvajanjem. Glavni vir kolonizacije je postal hinduizem, po več stoletjih pa budizem. To je bila kolonizacija, ki se je začela s kulturno ekspanzijo, ki je privedla do gospodarske kolonizacije. Indijci so bili nekaj stoletij v vlogi gospodarjev, stoletja pa v vlogi sužnjev.
Svetovni zemljevid kolonializma ob koncu druge svetovne vojne leta 1945.
Sorodne strani
- Kolonizacija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je kolonializem?
O: Kolonializem je, ko močnejša in bogatejša država prevzame nadzor nad manjšo in manj močno regijo ali ozemljem zunaj svojih meja.
V: Kako so kolonialne države zaščitile naseljence pred domorodci, ki so jih potisnili na stran?
O: Kolonialni narodi so pogosto vzpostavili vojaško utrdbo ali kolonialni policijski sistem za zaščito naseljencev pred domorodci, ki so bili potisnjeni na stran.
V: Zakaj nekatere države uporabljajo kolonializem?
O: Nekatere države uporabljajo kolonializem, da bi pridobile več zemlje za življenje svojih ljudi, da bi pridobile vire, kot so drevesa (les), premog ali kovine, ali da bi vzpostavile lokalno vlado ali vojaško utrdbo. Druge države uporabljajo kolonializem zato, da lahko pridobijo delavce iz revnejše države za delo v tovarnah ali na kmetijah (bodisi v bogatejši bodisi v revnejši državi).
V: V katerih stoletjih je bil kolonializem najbolj prisoten?
O: Kolonializem je bil najbolj prisoten v 15., 16., 17., 18. in 19. stoletju.
V: Katere evropske države so v tem obdobju ustanavljale kolonije?
O: V tem obdobju so številne bogatejše in močnejše evropske države, kot so Velika Britanija, Francija, Španija in Nizozemska, ustanovile kolonije v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in na Karibih.
V: Kako so te evropske države pridobile zemljo za svoje kolonije?
O: Te evropske države so pridobile zemljo za svoje kolonije tako, da so pomagale naseljencem pri selitvi na nova območja ter uporabile silo in nasilje nad avtohtonimi prebivalci, ki so živeli na teh območjih.
V: Ali so kolonialne sile kdaj prisilile ljudi iz revnejših koloniziranih regij v suženjstvo?
O: Da, v preteklosti so močne kolonizatorske sile včasih prisilile ljudi iz revnejših koloniziranih regij v suženjstvo.
