Britanski radž (Britanska Indija): britanska vladavina v Indiji 1858–1947
Britanski radž (1858–1947): poglobljen pregled britanske kolonialne vladavine, njenih vplivov, upora in delitve, ki je oblikoval sodobno Indijo, Pakistan, Bangladeš in Mjanmar.
Britanski radž je izraz iz zgodovine, ki označuje obdobje neposredne britanske vladavine nad Indiijo med letoma 1858 in 1947. Beseda "radž" izhaja iz indijskih jezikov (prek sanskrta rāj) in pomeni "vladati" ali "vladavina", zato izraz britanski radž dobesedno pomeni britansko vladanje v Indiji. Ta vladavina je zajemala ozemlja, ki danes sestavljajo Republiko Indijo, Pakistan, Bangladeš in Mjanmar (takrat Burma). V tem obdobju so ta ozemlja tvorila britanski indijski imperij (pogosto imenovan tudi Indijski imperij ali preprosto "britanski radž").
Kaj zajema izraz
Izraz se običajno nanaša na dve ločeni obliki britanskega vpliva:
- na področja neposredne britanske uprave, znana kot BritanskaIndija, kjer je oblast izvajala krona preko generalguvernerja oziroma viceroy-a in britanske upravne službe;
- na več sto samostojnejših ali polsamostojnih knežjih držav (princely states), katerih notranjo upravo so pogosto ohranjali domači vladarji, a so bili v zunanji politiki ter v splošni odvisnosti pod vplivom britanske krone.
Začetek in upravna ureditev
Britanska neposredna oblast se je začela po uporu leta 1857, ko je britanska vlada leta 1858 prevzela nadzor od Britanske Vzhodnoindijske družbe. S tem je bila vzpostavljena uprava pod britansko krono z guvernerjem-generalom (kasneje viceroy) na čelu. Upravljanje je temeljilo na javni upravi (Indian Civil Service), sodstvu, policiji in številnih britanskih institucijah, ki so organizirale davčni sistem, zbiranje posevkov in logistiko. Hkrati so pomembno vlogo igrali železnica, pošta in telekomunikacije, ki jih je država spodbujala kot instrument gospodarske izrabe in mobilizacije.
Teritorialne posebnosti in zunanja področja
Izraz nedeljena Indija se uporablja za celotno ozemlje britanske vladavine, a običajno ne vključuje Burme (ki je bila od leta 1937 ločena kot samostojna britanska kolonija). Nekatera druga ozemlja so bila v različnih obdobjih upravno povezana z Indijo: kolonija Aden je spadala pod indijsko upravo od leta 1858 do 1937, prav tako so bile nekatere pomorske postojanke in trgovske kolonije (na primer dela današnjega Singapura) najprej povezane z indijsko upravo, preden so bile preurejene v samostojne upravne enote. Somalije) in druga oddaljena območja so imela zgodnje stike in protektorate v času 19. stoletja, vendar je bila uprava teh ozemelj organizirana različno skozi čas. Singapur je bil na primer del Straits Settlements in je bil v začetnih letih v razmerju do indijske uprave, nato pa je dobil drugo ureditev.
Gospodarski in družbeni vpliv
Britanska vladavina je prinesla velike infrastrukturne spremembe: izgradnjo železnic, telegrafa, pristanišč in cestnega omrežja, kar je moderniziralo promet in trgovino, a je bilo hkrati usmerjeno v servisiranje kolonialnih interesov (izvoz surovin, uvoz industrijskega blaga). Gospodarska politika je pogosto prispevala k dezintegraciji tradicionalnih obrtnih dejavnosti, spremembam v kmetijstvu (komercializacija, plantaže) in do pogostih pomanjkanj hrane, ki so občasno pripeljala do hudih lakot.
Boljše javne službe (zdravstvo, šolstvo) so dostopne le delno in so pogosto bile omejene na urbane in administrativne centre. Hkrati je kolonialna politika vplivala na družbeni red (kasting, zemljiški odnosi) in sprožila kulturne ter reformne gibe, med katerimi so se pojavila prizadevanja za izobraževanje, odpravo nekaterih družbenih praks in širjenje tiska ter politične zavesti.
Narodišče indijskega nacionalizma
V poznem 19. in zgodnjem 20. stoletju se je razvilo moderno gibanje za politične pravice in neodvisnost. Pomembne točke so bile ustanovitev Indian National Congress konec 19. stoletja, kasneje pa tudi Muslimanska liga in druge politične organizacije. V 1919 so dogodki, kot je bil pokol v Jallianwali Bagh, in izkušnje iz obeh svetovnih vojn povečali nezadovoljstvo. Voditelji, kot so Mohandas Karamchand Gandhi, Jawaharlal Nehru, Muhammad Ali Jinnah in drugi, so oblikovali različne strategije — od nenasilnega odpora in civilne nepokorščine do zahtev po ločeni državi za muslimane.
Pomembni zakoni, kot je Government of India Act 1935, so dali omejeno avtonomijo provincam, vendar niso zadovoljili pričakovanj po polni suverenosti. Med drugo svetovno vojno so politične napetosti in vojaška prizadevanja še okrepili pozive k neodvisnosti.
Pot do neodvisnosti in razdelitev
Po daljših pogajanjih je britanski parlament sprejel Indian Independence Act 1947, ki je določil razdelitev britanske Indije na dve suvereni dominionski državi: Indijo in Pakistan. V praksi se je formalna britanska oblast nad ozemljem Pakistana končala 14. avgusta 1947, medtem ko se je nad večino preostale Britanske Indije končala 15. avgusta 1947. Meje med novimi državami so bile določene z delitvenim dokumentom in komisijo (Radcliffe Line), čigar objava in izvajanje so sprožila množične premike prebivalstva in širokokomunalno nasilje.
Razdelitev (Partition) je povzročila eno največjih množičnih selitev v zgodovini — ocenjuje se, da so milijoni ljudi prečkali mejo in da so stotine tisočev izgubili življenje v obsežnem konfliktu in etničnem nasilju. Posledice so obsežne in dolgotrajne, tako politično kot demografsko in družbeno.
Vloga knežjih držav in vprašanje Džamu in Kašmir
Veliko knežjih držav, vključno z Džamu in Kašmir, ni bilo pod neposredno britansko upravo, temveč so bile v odnosu protektorata ali zveze s krono. Po odhodu Britancev so morale te države sprejeti odločitev o priključitvi eni od novih dominionskih držav. Spori glede priključitve Džamu in Kašmirja so hitro prerasli v oboročen konflikt med Indijo in Pakistanom; območje je od takrat predmet več vojn, sporov in delitve med državama.
Zaključek in dolgoročne posledice
Britanski radž je postal temelj za sodobne administrativne institucije in infrastrukturo na indijskem subkontinentu, hkrati pa je pustil globoke in pogosto kontroverzne posledice: gospodarsko prestrukturiranje, socialne spremembe, politično mobilizacijo in končno razdelitev, ki je oblikovala sodobne meje in odnose v južni Aziji. Neodvisnost je prinesla konec neposredne kolonialne vladavine, vendar so izzivi, ki jih je povzročil proces razdelitve, oblikovali delovno in politično realnost regije še desetletja pozneje.
Opomba: Podrobnosti ter datumi v zvezi z administrativno ureditvijo in upravnimi spremembami se lahko razlikujejo za posamezna ozemlja (npr. Burma, Aden, Straits Settlements in druga), saj so bila upravno povezana oz. preurejena v različnih obdobjih 19. in 20. stoletja.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni izraz "britanski raj"?
O: British Raj je izraz, ki se uporablja za neposredno vladavino britanskega imperija nad območji, ki jih je osvojil in so znana kot Britanska Indija. Vključuje vpliv številnih neodvisnih knežjih držav pod splošno oblastjo britanske krone.
V: Kdaj se je končala britanska vladavina v Indiji?
O: Britanska vladavina se je končala 15. avgusta 1947.
V: Koliko ljudi je bilo vključenih v popis prebivalstva v Indiji leta 1861?
O: Popis iz leta 1861 je pokazal, da je v Indiji živelo 125 945 ljudi, od tega 41 862 civilistov ter 84 083 evropskih častnikov in pripadnikov vojske.
V: Katere države so vključene v območje, ki je bilo prej znano kot Britanski radž?
O: Območje, ki je zdaj znano kot Britanski radž, se nahaja v Indiji, Pakistanu, Bangladešu, Šrilanki in Mjanmaru.
V: Ali je bila Burma del nerazdeljene Indije?
O: Ne, Burma je od leta 1937 postala samostojna kolonija in ni veljala za del nerazdeljene Indije.
V: Koliko vojakov je bilo leta 1880 skupaj v domači in knežji vojski?
O: Leta 1880 je bilo v obeh vojskah skupaj 350 000 vojakov.
V: Kaj se je zgodilo med delitvijo med Indijo in Pakistanom po odhodu Velike Britanije?
O: Med delitvijo med Indijo in Pakistanom po odhodu Velike Britanije je umrlo veliko ljudi zaradi spora o Džamu in Kašmir, ki je bil takrat neodvisna knežja država, zdaj pa je razdeljen med obe državi.
Iskati