Budistična kriza v Južnem Vietnamu (1963): protesti, samomor in padec Diệma
Budistična kriza v Južnem Vietnamu 1963: protesti, samomor Thích Quảng Đức in padec Ngô Đình Diệma — ključni dogodek, ki je preoblikoval politično zgodovino regije.
Budistična kriza je bila obdobje političnih in verskih napetosti v Južnem Vietnamu. Krizo so zaznamovali številni diskriminatorni ukrepi južnovietnamske vlade in kampanja državljanskega odpora, ki so jo vodili predvsem budistični menihi.
Kriza se je začela, ko je predsednik Ngô Đình Diệm prepovedal izobešanje budistične zastave. To je 8. maja privedlo do streljanja devetih neoboroženih civilistov, ki so protestirali proti prepovedi izobešanja budistične zastave, 11. junija pa je Thích Quảng Đức storil samomor s požigom. Kriza se je končala, ko je bil Ngô Đình Diệm 2. novembra 1963 umorjen.
Ozadje
Po razdelitvi Vietnama (1954) je v Južnem Vietnamu oblast prevzela avtoritarna vlada Ngô Đình Diệma. Režim je v praksi dajal prednost katoličanom v upravnih službah, vojski in pri delitvi zemlje, medtem ko je bila večinska budistična skupnost pogosto izključena iz privilegijev in podvržena diskriminaciji. Vzrok za nezadovoljstvo je bila tudi vloga družine Diệm — zlasti njegovih bratov — pri upravljanju države in uporabi posebnih varnostnih enot proti političnim nasprotnikom.
Potek krize
Pomlad in poletje 1963 sta prinesla stopnjevanje protestov. Prepoved izobešanja budistične zastave ob pomembnih verskih praznikih je sprožila množične demonstracije. Najbolj usoden dogodek se je zgodil 8. maja, ko so sile varnosti med protestom v mestu Huế ustrelile neoborožene civiliste; po poročilih je bilo med žrtvami več mrtvih in ranjenih.
11. junija 1963 je Thích Quảng Đức izvedel samomor s požigom na ulici v Saigonu kot izraz protesta proti verskemu zatiranju. Njegova smrt in fotografija, ki jo je posnel novinar Malcolm Browne (fotografija je postala simbol nenasilnega žrtvovanja), sta močno odmevali v svetovni javnosti in sprožila val obsodb režima.
Po tem so sledili streli in zapori, množične demonstracije, stavke in kampanje državljanskega odpora, ki so jih vodile budistične skupine in menihi. Režim je večkrat obljubil reforme in pogodbe o verski enakopravnosti, vendar so obljube pogosto ostale neizpolnjene ali pa so bile nadomeščene z represijo. 21. avgusta 1963 so oblasti sprožile obsežne racije in napade na pagode ter aretirale več budističnih voditeljev, kar je še dodatno razplamtelo proteste.
Mednarodna reakcija in politične posledice
Thích Quảng Đứcova samomorilna dejanja in poročanje tujih medijev so povečala mednarčni pritisk na režim Ngô Đình Diệma. ZDA, ki so bile glavni zaveznik Južnega Vietnama, so sprva podpirale Diéma kot prozahodnega voditelja, vendar je naraščajoče nasilje in politična nestabilnost pripeljalo do zbliževanja ameriških oblasti z generali v južnovietnamski vojski ter do zmanjšanja podpore režimu.
Nezadovoljstvo v vojski in politični eliti je privedlo do vojaškega puča, v katerem je bil predsednik Ngô Đình Diệm 2. novembra 1963 umorjen. Ta dogodek je označil konec Diệmove oblasti, a ni prinesel takojšnjega miru — nasprotno, Južni Vietnam je v obdobju po padcu Diéma doživel več vladnih menjav, politično nestabilnost in nadaljnjo eskalacijo konflikta, ki je prerasel v širšo Vojno v Vietnamu.
Vztrajni pomen
Budistična kriza iz leta 1963 velja za ključni trenutek moderne vietnamske zgodovine, saj je pokazala, kako verska diskriminacija in avtoritarna politika lahko spodbudita masovni odpor in mednarodno posredovanje. Dogodki so prispevali k preusmeritvi zunanje politike ZDA do Južnega Vietnama ter vsesplošni destabilizaciji, ki je vplivala na nadaljnji razvoj vojne v regiji.
- Ključni datumi: 8. maj 1963 (streljanje protestnikov), 11. junij 1963 (samomor Thích Quảng Đức), 21. avgust 1963 (racijo na pagode), 2. november 1963 (umor Ngô Đình Diễma).
- Glavne posledice: povečana notranja nestabilnost Južnega Vietnama, zmanjšanje podpore ZDA režimu, kasnejši vojaški udar in dolgoročna eskalacija konflikta.
Kriza ostaja predmet zgodovinskih analiz in spomina — viri, pričevanja in fotografije iz tistega časa še vedno služijo kot opomnik na pomen verske svobode, človekovih pravic in nevarnosti avtoritarnih politik.
Ozadje
Po raziskavi naj bi bilo približno 70-90 odstotkov prebivalcev Južnega Vietnama budistov. Predsednik jo je označil za pristransko. Ker je bil pripadnik katoliške manjšine, je bila njegova vlada pristranska do katoličanov pri napredovanjih v državni službi in vojski, pa tudi pri dodeljevanju zemljišč, poslovnih ugodnostih in davčnih olajšavah itd. Diem je nekoč visokemu častniku, ki je pozabil, da je budist, dejal: "Na občutljiva mesta postavite svoje katoliške častnike. Lahko jim zaupamo." Številni častniki v vojski Republike Vietnam (ARVN) so se spreobrnili v katoliško vero, saj so verjeli, da so od tega odvisne njihove poklicne možnosti. Mnogim so tudi zavrnili napredovanje, če se niso spreobrnili. Tudi razdeljevanje strelnega orožja vaškim samoobrambnim milicam, namenjenim odbijanju gverilcev Vietkonga, je potekalo tako, da so orožje dobili le katoličani. Nekateri katoliški duhovniki so vodili zasebne vojske, na nekaterih območjih pa so prisilno spreobračali in ropali, obstreljevali in rušili pagode. Nekatere budistične vasi so se spreobrnile, da bi prejele pomoč ali se izognile prisilni preselitvi s strani Diemovega režima. Katoliška cerkev je bila deležna posebnih izjem. Leta 1959 je Ngô Đình Diệm posvetil državo Devici Mariji. Vatikanska zastava je bila običajno izobešena na javnih bogoslužjih in prireditvah, medtem ko budistične zastave ni bilo dovoljeno izobešati na javnih bogoslužjih in/ali prireditvah.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je budistična kriza?
O: Budistična kriza je bilo obdobje političnih in verskih napetosti v Južnem Vietnamu.
V: Kaj je bilo značilno za budistično krizo?
O: Za krizo je bila značilna vrsta diskriminatornih dejanj južnovietnamske vlade in kampanja državljanskega odpora, ki so jo vodili predvsem budistični menihi.
V: Kaj je sprožilo začetek budistične krize?
O: Budistična kriza se je začela, ko je predsednik Ngô Đình Diệm prepovedal izobešanje budistične zastave.
V: Ali je med budistično krizo prišlo do kakšnega nasilnega incidenta?
O: Da, bil je. 8. maja je bilo ustreljenih devet neoboroženih civilistov, ki so protestirali proti prepovedi izobešanja budistične zastave. Nato je 11. junija Thích Quảng Đức storil samomor s požigom.
V: Kako se je končala budistična kriza?
O: Budistična kriza se je končala, ko je bil 2. novembra 1963 umorjen Ngô Đình Diệm.
V: Kdo je med budistično krizo v glavnem vodil kampanjo civilnega odpora?
O: Kampanjo državljanskega odpora med budistično krizo so vodili predvsem budistični menihi.
V: Kdaj je Thích Quảng Đức storil samomor s požigom?
O: Thích Quảng Đức je 11. junija storil samomor s požigom.
Iskati