Budistična kriza
Budistična kriza je bila obdobje političnih in verskih napetosti v Južnem Vietnamu. Krizo so zaznamovali številni diskriminatorni ukrepi južnovietnamske vlade in kampanja državljanskega odpora, ki so jo vodili predvsem budistični menihi.
Kriza se je začela, ko je predsednik Ngô Đình Diệm prepovedal izobešanje budistične zastave. To je 8. maja privedlo do streljanja devetih neoboroženih civilistov, ki so protestirali proti prepovedi izobešanja budistične zastave, 11. junija pa je Thích Quảng Đức storil samomor s požigom. Kriza se je končala, ko je bil Ngô Đình Diệm 2. novembra 1963 umorjen.
Ozadje
Po raziskavi naj bi bilo približno 70-90 odstotkov prebivalcev Južnega Vietnama budistov. Predsednik jo je označil za pristransko. Ker je bil pripadnik katoliške manjšine, je bila njegova vlada pristranska do katoličanov pri napredovanjih v državni službi in vojski, pa tudi pri dodeljevanju zemljišč, poslovnih ugodnostih in davčnih olajšavah itd. Diem je nekoč visokemu častniku, ki je pozabil, da je budist, dejal: "Na občutljiva mesta postavite svoje katoliške častnike. Lahko jim zaupamo." Številni častniki v vojski Republike Vietnam (ARVN) so se spreobrnili v katoliško vero, saj so verjeli, da so od tega odvisne njihove poklicne možnosti. Mnogim so tudi zavrnili napredovanje, če se niso spreobrnili. Tudi razdeljevanje strelnega orožja vaškim samoobrambnim milicam, namenjenim odbijanju gverilcev Vietkonga, je potekalo tako, da so orožje dobili le katoličani. Nekateri katoliški duhovniki so vodili zasebne vojske, na nekaterih območjih pa so prisilno spreobračali in ropali, obstreljevali in rušili pagode. Nekatere budistične vasi so se spreobrnile, da bi prejele pomoč ali se izognile prisilni preselitvi s strani Diemovega režima. Katoliška cerkev je bila deležna posebnih izjem. Leta 1959 je Ngô Đình Diệm posvetil državo Devici Mariji. Vatikanska zastava je bila običajno izobešena na javnih bogoslužjih in prireditvah, medtem ko budistične zastave ni bilo dovoljeno izobešati na javnih bogoslužjih in/ali prireditvah.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je budistična kriza?
O: Budistična kriza je bilo obdobje političnih in verskih napetosti v Južnem Vietnamu.
V: Kaj je bilo značilno za budistično krizo?
O: Za krizo je bila značilna vrsta diskriminatornih dejanj južnovietnamske vlade in kampanja državljanskega odpora, ki so jo vodili predvsem budistični menihi.
V: Kaj je sprožilo začetek budistične krize?
O: Budistična kriza se je začela, ko je predsednik Ngô Đình Diệm prepovedal izobešanje budistične zastave.
V: Ali je med budistično krizo prišlo do kakšnega nasilnega incidenta?
O: Da, bil je. 8. maja je bilo ustreljenih devet neoboroženih civilistov, ki so protestirali proti prepovedi izobešanja budistične zastave. Nato je 11. junija Thích Quảng Đức storil samomor s požigom.
V: Kako se je končala budistična kriza?
O: Budistična kriza se je končala, ko je bil 2. novembra 1963 umorjen Ngô Đình Diệm.
V: Kdo je med budistično krizo v glavnem vodil kampanjo civilnega odpora?
O: Kampanjo državljanskega odpora med budistično krizo so vodili predvsem budistični menihi.
V: Kdaj je Thích Quảng Đức storil samomor s požigom?
O: Thích Quảng Đức je 11. junija storil samomor s požigom.
