Pištola (strelno orožje): definicija, delovanje, zgodovina in vrste

Pištola (imenovana tudi strelno orožje) je orožje za izstreljevanje enega ali več kovinskih izstrelkov, imenovanih krogle. Pištole iz lesa ali bambusa naj bi bile izumljene na Kitajskem okoli leta 1000 n. št. V naslednjih nekaj stoletjih so se razširile v druge dele Azije in v Evropo, kjer so bile izdelane iz kovine. Pištole so v veliki meri nadomestile katapulte ter loke in puščice, ko so postale dovolj močne, da so lahko dosegle večje razdalje in ubijale. Pištole so različnih velikosti. Nekatere so dovolj majhne, da jih lahko držimo v eni roki. Druge so dovolj velike, da lahko potopijo vojaško ladjo.

V vojaškem žargonu se beseda "strelno orožje" uporablja za vrsto orožja, ki ga nosijo vojaki. Večinoma gre za pištole ali puške. Pištole, ki so dovolj majhne, da jih lahko nosi in uporablja ena oseba, imajo enake osnovne dele: sprožilec, cev in ročaj ali držalo. S prstom pritisnemo na sprožilec, s čimer se sproži strel, ki sproži kroglo. Cev vodi kroglo, ki nato poleti proti cilju. Ročaj drži strelec v roki. Pištole so lahko zelo učinkovito orožje. Njihovi naboji letijo hitreje kot puščice ali kopja. Zaradi visoke kinetične energije so bolj smrtonosni. Poleg tega streljajo na večje razdalje. Krogle so običajno neeksplozivni kosi kovine.

Zgradba in delovanje

Osnovni del pištole je sod (cev), v katerem se nahaja naboj. Standardni sod je notranje navožen (ratliran), kar kroglam daje rotacijo in večjo natančnost. Glavni sestavni deli so:

• Držalo/ročaj – omogoča prijem in včasih vsebuje prostor za shranjevanje nabojev.
• Sprožilec – mehanizem, ki sproži udarec po vžigalni kapisli ali sproži vžig v polavtomatskih/avtomatskih mehanizmih.
• Vžigalni/mehanizem – udarec ali bobnica pri revolverjih, ki vžge kapislo naboja.
• Magazin ali boben – prostor za več nabojev; pri polavtomatskih pištolah je pogosto snemljiv magazin, pri revolverjih pa boben s cilindrom.
• Mehanizem zaklepa – pri nekaterih modelih upravlja izmet škatlice z izstrekom in ponovni naboj (recikliranje).

Delovanje: ob sprožitvi udarec vžge kapislo, ki povzroči vžig topnega prahu (propan-butanni spojki ali sodobna propulzivna snov). Ta eksplozija povzroči hitro širjenje plinov, ki potiska kroglo skozi cev in proti cilju. Poizkusna energetska vrednost krogle (muzzle energy) in hitrost sta odvisna od kalibra, mase krogle in količine ter vrste streliva.

Vrste pištol

• Revolver – vsebuje cilinder (boben) z več komorami; pri vsakem sproženju se boben zavrti in poravna naslednji naboj s cevjo.
• Polavtomatska pištola – uporablja energijo odstrela za izmet izstrela tulca in avtomatsko naboj naslednjega kroga v komoro; strelja en strel na en poteg sprožilca (pri avtomatih tudi več).
• Avtomatske pištole – redke kot osebno orožje; uporabljene so predvsem v posebnih vojaških sistemih.
• Zračne pištole in zračno orožje – uporabljajo stisnjen zrak ali CO2; namenjene so za vadbo ali rekreacijo ter so manj nevarne kot konvencionalne pištole.
• Manj smrtonosne (non-lethal) – strelivo z gumijastimi naboji, solzivec ipd., namenjene za nadzor množic ali za osebno samoobrambo.

Amunicija (naboj)

Naboj običajno sestavlja kovinska tulka, v katero je nameščena krogle (ali projektil), propellant (strelni prah) in kapisla. Obstaja veliko kalibrov in oblik projektilov (polne kovinske, polne, polubrcalne, špirovke, ekspandirajoče), vsak s specifičnimi lastnostmi glede penetracije, ekspanzije in natančnosti. Poleg običajnih kovinskih krogel obstajajo tudi izobraževalni, trenirni, sledilni in signalni naboji.

Krajša zgodovina in razvoj

Prve oblike izstrelilnega orožja iz Kitajske so temeljile na preprostih mehanizmih za vžig in izstreljevanje. V Evropo so se ideje in tehnologije prispele skozi trgovske poti in vojaške stike. Z razvojem kovanja, navojevanja cevovja, izboljšav v proizvodnji kapisl in standardizaciji nabojev so pištole postale bolj zanesljive in natančne. V 19. stoletju so revolverji in kasneje polavtomatske pištole povsem spremenile vojaško in civilno rabo orožja. V 20. stoletju so napredki v legah, toplotni obdelavi in proizvodnji omogočili lažje, močnejše in bolj zanesljive modele.

Uporaba in vloga

Pištole so uporabljene v različnih vlogah: vojaško, policijsko, še posebej za osebno varovanje, športno streljanje in lov (čeprav so za lov običajno primernejše puške). Zaradi kompaktne velikosti so priljubljene pri prosilcih za osebno obrambo, pri sili in varnostnih službah pa se uporabljajo standardizirane in certificirane vrste.

Varnost in zakonodaja

Raba in lastništvo pištol je predmet stroge zakonodaje, ki se razlikuje med državami. Pogosti ukrepi vključujejo zahteve po licenciranju, preverjanju preteklosti, shranjevalnih pogojih ter omejitvah glede prevoza in uporabe. Za varno ravnanje so ključna pravila:

• Vedno obravnavaj orožje kot naloženo.
• Ne usmerjaj orožja proti ničemu, česar nočeš uničiti.
• Drži prst stran od sprožilca, dokler ne nameravaš streljati.
• Bodi pozoren na cilj in okolico.

Sodobni trendi in tehnologije

Sodobna pištolska tehnologija vključuje uporabo polimerov za lažjo konstrukcijo, modularne platforme, izboljšane varnostne mehanizme, optične in digitalne pripomočke ter nove vrste streliva za večjo učinkovitost ali manjšo prebojnost. Razvijajo se tudi elektronski varnostni sistemi, biometrični sprožilci in integracija z dodatki, kot so laserski merilci in optični ciljnični sistemi.

Pištole so torej kompleksna in raznolika kategorija orožja z dolgo zgodovino in širokim spektrom uporab. Zaradi njihove moči in dostopnosti je odgovorno ravnanje in spoštovanje zakonov bistveno za varnost posameznika in družbe.

Vojaška uporaba

Orožje so vojske uporabljale približno od 14. stoletja. Puške z dolgimi cevmi, imenovane mušketi, ki jih je lahko nosila in uporabljala ena oseba, so se uporabljale že leta 1350. Pomembno orožje v evropskih vojskah so postale okoli leta 1600.

Sodobne vojske uporabljajo besedo "top" za večje artilerijske topove, za katere je potrebnih več ljudi in ki streljajo z velikim strelivom. Na primer, orožje na vojaških ladjah in tankih se imenuje "topovi". Lahko so v "stolpu" (vrtljiva osnova). Veliki topovi običajno streljajo s topniškimi izstrelki, ki ob udarcu eksplodirajo.

V skoraj vseh državah je strelno orožje glavno orožje, ki ga uporabljajo vojske. V sodobnih vojskah ima vsak vojak vsaj eno strelno orožje kot standardno opremo. Vojaki so usposobljeni za uporabo strelnega orožja ter za vzdrževanje čistega in pripravljenega za uporabo.

Sovjetska puška AK-47 je široko uporabljena vojaška napadalna puška

Športna uporaba

Streljanje je tekmovalni šport, v katerem se preizkušata natančnost in hitrost. Uporabljajo se različne vrste orožja, kot so pištole, revolverji, puške, brzostrelke in zračne pištole. Strelske športe razvrščamo glede na vrsto strelnega orožja, tarče in razdalje, na katere se strelja na tarče. Streljanje na tarče je olimpijski šport.

Lov je postal način življenja že pri prvih ljudeh. Bil je in ponekod še vedno je ključ do preživetja. Človeštvo se od drugih živali razlikuje po uporabi orodij. Pred vsaj 2 milijonoma let se je človek naučil loviti živali za meso. Naučili so se izdelovati in uporabljati kopja in sekire. Loki in puščice so se začeli uporabljati pred vsaj 71.000 leti. Sodobni lovci še vedno uporabljajo primitivnejša orodja. Vendar so se številni lovci, ki se preživljajo sami, prilagodili uporabi sodobnega strelnega orožja. V sodobnih državah je lov še vedno dovoljen, vendar velja za šport. Lov se lahko uporablja za nadzor populacij številnih živalskih vrst. Tako kot številni vidiki lastništva in uporabe orožja je tudi sodobni lov še vedno sporen. Ročno orožje se na splošno ne uporablja za lov.

Lovska puška, kot je ta, je namenjena ubijanju živali in ne ljudi.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je pištola?

V: Kje in kdaj so bile prvič izdelane pištole?

V: Kako so pištole nadomestile katapult ter loke in puščice?

V: Kateri so osnovni deli strelnega orožja malega kalibra?

V: Kako strelja orožje?

V: Zakaj so pištole učinkovito orožje?

Išči po črki