Pištola je ročna pištola. Besedo se uporablja v širšem pomenu za katero koli kratko strelno orožje, v ožjem pa običajno za pištolo z odstranljivim nabojnikom, v nasprotju z revolverjem, ki ima boben za naboje.

Kako deluje nabojnik

Pri pištolah z nabojnikom so naboji shranjeni v nabojniku – kovinski ali plastični škatli z vzmetjo. Nabojnik je pogosto v ročaju pištole, čeprav obstajajo tudi modeli z notranjim (fiksnim) nabojnikom ali z nabojnikom pod cevjo. Ko strelec sproži, sprožilec sproži mehanizem, ki odbije strelski zatič ali udarec in izstreli naboj. Po izstrelitvi izstreli iztekajoči se tulci (plaščki) ali prazne naboje izstreli izpiha, vzmet v nabojniku pa znotraj potisne naslednji naboj v položaj za dovozi na zbiralnik. Pri polavtomatskih pištolah se ta proces ponovi ob vsakem pritisku sprožilca, pri čemer pištola izkoristi energijo odstrela (odmaknitev drsnika ali zaklepa) za izmet prazne tuljave in dovod naslednjega naboja.

Osnovne komponente in različice

  • Nabojnik: lahko je odstranljiv (najpogosteje) ali fiksno vgrajen; obstajajo enovrstični (single-stack) in dvovrstični (double-stack) nabojniki, ki vplivajo na kapaciteto.
  • Drsnik / zaklep: na zgornji strani pištole se premika nazaj in naprej ter izvaja izmet in dovod nabojev.
  • Mehanizem udarca: lahko je udarni zatič (striker) ali kladivce; nekateri modeli imajo zunanje kladivce, drugi notranje.
  • Varovalke: mehanske (ročne) ali notranje varnostne naprave, ki preprečujejo nenamerno sprožitev.
  • Kaliber: pištole so na voljo v različnih kalibrih (npr. 9 mm, .40 S&W, .45 ACP), kar vpliva na moč strela in velikost nabojev.

Razlika med pištolo in revolverjem

Glavna razlika je v prenosu nabojev:

  • Pištola z nabojnikom hrani naboje v nabojniku in običajno dovaja naslednji naboj avtomatsko v cev po vsakem strelu. Nabojniki so pogosto hitro zamenljivi, kar omogoča hitro ponovno polnjenje.
  • Revolver ima vrtljiv boben (cilinder), v katerega so vstavljeni naboji. Boben se ob premiku zaklepa v linijo s cevjo; pri večini revolverjev je kapaciteta omejena (npr. 5–8 nabojev), izmenjava nabojev pa poteka drugače kot pri pištolah.

Zgodovina in terminologija

Izraz se uporablja različno skozi čas in po regijah. Na ameriškem Starem zahodu so uporabljali revolverje, vendar so jih takrat (in nekateri še danes) imenovali pištole, kar kaže, da se je pojem skozi zgodovino spreminjal. Beseda "pistol" je prišla v angleščino pred letom 1600 iz francoščine in je takrat običajno pomenila enostrelno ročno pištolo.

Vrste pištol in uporabe

  • Enostrelne (single-shot): zelo preproste, ena strela na vložek.
  • Polavtomatske pištole: ob vsakem pritisku sprožilca izstreli en naboj in samodejno pripravi naslednjega.
  • Avtomatske in selektivni modeli: pri njih lahko pištola ob stalni obremenitvi sprožilca izstreli več nabojev zapored (redke pri običajnih pištolah za civilno uporabo in pogosto regulirane).
  • Športne, policijske in vojaške: različni modeli so prilagojeni za natančnost, zanesljivost ali velikost nabojnika glede na namen.

Varnost in zakonodaja

Ravnanje s pištolo zahteva spoštovanje varnostnih pravil: vedno predpostaviti, da je orožje natanko naloženo, imeti prst stran od sprožilca do namernega strela, usmerjati cev v varno smer in hraniti pištolo zaklenjeno in izven dosega nepooblaščenih oseb. Pravila in dovoljenja za lastništvo in nošenje pištole se razlikujejo po državah in regijah, zato je pomembno poznati in spoštovati lokalno zakonodajo.

Pištole so torej širok pojem, ki zajema različne mehanizme in oblike. V pogovornem jeziku se pojmi včasih mešajo, zato je za natančnost smiselno razlikovati med pištolami z nabojnikom in revolverji.