Kaj je preventivna vojna? Definicija, razlogi in pravna vprašanja

Preventivna vojna je vojna, v kateri država sprejme vojaške ukrepe proti drugi državi ali skupini, ki resnično grozi, da bo z njo začela vojno. Namen je ustaviti grožnjo, preden ima država ali skupina možnost udariti. To je stara filozofija vojne ali preprečevanja vojne. Sun Tzu, starodavni kitajski general, vojaški strokovnjak in filozof, je svetoval uporabo preventivne vojne, da bi zagotovil, da sovražnik ne bo napadel prvi. Pred preventivnim prvim napadom lahko pride do napovedi vojne, lahko pa tudi ne. Preventivna vojna se obravnava kot obrambno dejanje. To velja, kadar je jasno, da sovražnik grozi z napadom in da bo ta povzročil veliko škodo. Prav tako lahko država, ki preventivno napade drugo državo, da bi se branila, trdi, da je šlo za moralno dejanje, in se izogne oznaki agresorja.

Kaj pomeni preventivna vojna v praksi?

Preventivna vojna običajno pomeni napad na drugo državo zaradi ocene, da bo ta v prihodnosti predstavljala resno grožnjo — na primer zaradi hitre vojaške rasti nasprotnika, razvoja orožja za množično uničevanje ali povezav z nevarnimi oboroženimi skupinami. Ključno razliko zamenjuje pogosto z izrazom preemptivni udarec (anticipatorna samoobramba): preemptivni udarec je odgovor na neposredno, jasni in takojšnji napad, medtem ko preventive vojne ciljajo na manj neposredne, daljnoročne grožnje.

Pravni okvir in sporna vprašanja

Mednarodno pravo: Uporaba sile med državami je načeloma prepovedana z določbami Povelje Združenih narodov, ki izključujejo uporabo sile razen ob samoodbrambi ali z odobritvijo Varnostnega sveta ZN.
Člen 51 Povelje ZN priznava pravico do samoobrambe, vendar večina pravnikov in držav to razlaga kot pravico do odziva na neposreden ali neposreden in takojšen napad — torej gre bolj za preemptivno/anticipatorno samoobrambo kot za široko upravičeno preventivno vojno.
Caroline kriterij: V praksi se v običajno mednarodno-pravno presojo vključi t. i. Caroline doktrina, po kateri mora biti nujnost ukrepa izjemna in očitna ("instant, overwhelming, leaving no choice of means, and no moment for deliberation") ter mora ukrep ostati sorazmeren grožnji.
Sodni primeri in praksa: Mednarodno sodišče (npr. primer Nikaragve proti ZDA) in več mednarodnih pravnih analiz omejujejo prostor za preventivne vojne. Primeri sodobne politike (npr. koncepti, kot je "Bushova doktrina" ali invazija Iraka 2003) so sprožili široko pravno in politično razpravo o zakonitosti preventivnih udarov.

Razlogi, ki jih države navajajo za preventivne vojne

Preprečevanje nabiranja vojaške moči nasprotnika, ki bi kmalu postal nevaren.
Onemogočanje razvoja ali pridobitve orožja za množično uničevanje.
Odrezanje potencialnih strateških zaveznikov nasprotnika ali preprečitev nastanka sovražnega bloka.
Varnostne in geopolitične koristi (vključno z varstvom gospodarskih virov ali prehoda).
Notranje politične motive: konsolidacija oblasti, odvračanje pozornosti od domačih problemov ali krepitev nacionalističnih čustev.

Etične in praktične dileme

Napake v obveščevalnih ocenah: Če je grožnja precenjena ali napačno razumljena, lahko preventivni napad sproži konflikt, ki bi bil sicer mogoče preprečiti mirnejšimi sredstvi.
Escalacija in regionalna nestabilnost: Preventivni napad lahko sproži obsežnejše vojne, širitev konflikta ali povečanje terorizma in mednarodne odpora.
Legitimnost in mednarodna izolacija: Države, ki izvedo preventivni napad, se lahko soočijo s političnimi, gospodarskimi in pravnimi posledicami, vključno z obtožbami o agresiji in sankcijami.
Morala: Ali je upravičeno ubiti ali poškodovati največje število ljudi, da bi preprečili hipotetično prihodnjo grožnjo? To vprašanje odpira temeljne etične dileme o vrednosti življenja in pravici do samoodločanja narodov.

Možnosti namesto preventivne vojne

Diplomacija in pogajanja ter vključevanje v dialog in reševanje sporov preko mednarodnih forumov.
Gospodarske sankcije in druga prisilna, vendar nevojna sredstva za odvračanje nevarnega vedenja.
Obveščevalno sodelovanje in nadzor ter preprečevanje razvoja nevarnih sposobnosti (npr. prek inspekcij in nadzora nad izvozom tehnologij).
Preventivna diplomacija ZN, mirovne misije in kolektivni ukrepi Varnostnega sveta kot alternativa unilateralnim vojaškim dejanjem.
Gradnja zaupanja in varnostni sporazumi, ki zmanjšujejo negotovost in verjetnost napačnih ocen.

Čeprav se preventivna vojna včasih zagovarja kot nujno in moralno sredstvo za zagotovitev varnosti, jo mednarodno pravo in večina strokovnjakov obravnava previdno ali jo strogo omejuje. Zaradi visoke verjetnosti napak, etičnih pomislekov in tveganja za širšo nestabilnost ostaja preventiva vojna ena najbolj spornih tem v sodobni varnostni in pravni razpravi.

Izraelski vojaki na Golanskih višavah med šestdnevno vojno leta 1967

Preventivna in preventivna vojna

Preventivna vojna se pogosto zamenjuje s preventivno vojno. Preventivna vojna je vojna, v kateri ima država s prvim napadom prednost pred sovražnikom, ki ima očitno namen napasti in povzročiti veliko škodo. Primer je šestdnevna vojna leta 1967. Ko je postalo jasno, da bosta Egipt in Sirija napadla, ju je Izrael preventivno napadel prvi.

Za upravičenost prvega udarca morajo obstajati nekateri pogoji, ki vključujejo:

Sovražnik očitno namerava škodovati.
Sovražnik dejavno izvaja svoje namere, da bi postal jasna nevarnost.
Če ne boste udarili prvi, se bodo možnosti za poraz močno povečale.

Preventivna vojna je vojna, v kateri država napade drugo državo, da bi ji preprečila, da bi bila sposobna začeti vojno. Preventivna vojna temelji na ideji, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri dogodki se bodo zgodili v prihodnosti. Člen 51 Ustanovne listine Združenih narodov priznava "neodtujljivo pravico do individualne ali kolektivne samoobrambe, če pride do oboroženega napada". V skladu z Bushevo doktrino lahko na primer Združene države napadejo vsak narod ali skupino, ki bi jih lahko napadla v prihodnosti, tudi če trenutno nimajo te zmogljivosti. S tem, ko jo imenujemo "preventivna", se ne spremeni, da bi bila preventivna.

Obstaja nekaj primerov, ko je bila preventivna vojna upravičena. Na primer, ko je Adolf Hitler leta 1933 postal nemški kancler, je odkrito dejal, da bo Nemčijo ponovno oborožil in zasegel zemljišča, potrebna za nemški "življenjski prostor". Nacistična Nemčija je trdila, da želi le tisto, kar ji pripada, in ko bo to dobila, bo živela v miru. Toda mnogi v Evropi so videli, da to ni res. Do začetka druge svetovne vojne so skoraj vsi spoznali, da prejšnje izjave niso bile resnične. Toda takrat je bilo že prepozno in potrebna je bila draga in uničujoča vojna, da bi končno ustavili Hitlerja.

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je preventivna vojna?

O: Preemptivna vojna je vojaški ukrep, ki ga država izvede, da bi preprečila drugi državi ali skupini, da bi vodila vojno proti njej.

V: Zakaj se uporablja preventivna vojna?

O: Preemptivna vojna se uporablja za ustavitev grožnje, preden ima država ali skupina možnost udariti.

V: Kdo je bil Sun Tzu?

O: Sun Tzu je bil starodavni kitajski general, vojaški strokovnjak in filozof.

V: Kaj je Sun Tzu svetoval glede preventivne vojne?

O: Sun Tzu je svetoval uporabo preventivne vojne, da bi se prepričal, da sovražnik ne bo napadel prvi.

V: Ali je pred prvim preventivnim napadom potrebna vojna napoved?

O: Pred preventivnim prvim napadom je lahko napoved vojne, lahko pa tudi ne.

V: Ali preventivna vojna velja za obrambno dejanje?

O: Da, preventivna vojna velja za obrambno dejanje.

V: Kdaj lahko država preventivni napad razglasi za moralno dejanje?

O: Država lahko zahteva preventivni napad kot moralno dejanje, kadar je jasno, da sovražnik grozi z napadom in da bo ta napad povzročil veliko škodo.