Sirija: geografske značilnosti, prebivalstvo in sodobni konflikt

Sirija je država na Bližnjem vzhodu, v zahodnem delu Azije. Z juga proti severu meji na Libanon, Palestino, Jordanijo, Irak in Turčijo. Njen zahodni del je obrnjen proti Sredozemskemu morju. Vzhodni in severni del je gorat.

Sedanji predsednik in vodja države je Bašar al Asad. Glavno mesto Sirije je Damask. Največje mesto je Alep. Sirska državljanska vojna se je začela leta 2011.

V Siriji živi 74 % sunitov, 12 % alavitov in 10 % kristjanov.

Geografske značilnosti

Sirija leži na stičišču različnih pokrajin: obalni pas ob Sredozemskem morju, zahodni gorati predeli (vključno z gorovjem Anti-Lebanon), osrednja visokodeževna in stepna območja ter velika puščavska ravnina na vzhodu (sirijska puščava). Pomembni vodni tokovi so reka Evfrat, ki teče iz severa proti jugu, in manjše reke ter akumulacije v zahodnih predelih. Na jugozahodu, ob meji z Izraelom, je območje Golanske planote, del katerega je pod izraelsko kontrolo od leta 1967.

Podnebje in narava

Podnebje se razlikuje glede na regijo: obalni pas ima mediteransko podnebje z blagimi, deževnimi zimami in suhim vročim poletjem; notranjost in vzhod sta bolj kontinentalna in suha, s toplimi do vročimi poletji ter hladnimi zimami; večje puščavske površine imajo aridno podnebje z velikimi dnevno-nočnimi temperaturnimi razlikami. Naravna dediščina vključuje rodovitne aluvialne ravnice ob rekah, tradicionalne sadovnjake in oljčne nasade na zahodu ter značilne puščavske ekosisteme na vzhodu.

Prebivalstvo, jeziki in veroizpovedi

• Število prebivalcev se je pred izbruhom konflikta (2011) ocenjevalo na približno 20–22 milijonov; zaradi vojne so se demografske razmere močno spremenile — veliko ljudi je umrlo, več milijonov je bilo razseljenih ali je zapustilo državo.
• Uradni jezik je arabščina; v določenih regijah se govorijo tudi kurdski dialekti, armenski jezik, aramejski dialekti in drugi lokalni jeziki ter govorice.
• Religijska sestava je raznolika; ocene se razlikujejo, a med večjimi skupinami so sunitski muslimani, alaviti (šaijski odcep), različne krščanske skupnosti (pravoslavni, uniatni, katoliški, protestantski), kurdi (s pretežno sunitskim prebivalstvom), druzi in druge manjšine. Natančne razdelitve so zaradi migracij in vojne težko določljive.

Gospodarstvo

Pred konfliktom je bilo sirijsko gospodarstvo mešanica kmetijstva, nafte, storitev in industrije. Po izbruhu vojne je gospodarska aktivnost močno upadla: poškodovana in uničena infrastruktura, zmanjšana proizvodnja, izguba izvoza nafte, sankcije in zmanjšane investicije so privedli do hudih ekonomskih težav. Rekonstrukcija po vojni zahteva velike naložbe in stabilno varnostno ter politično okolje.

Sodobni konflikt in mednarodni vplivi

Protesti, ki so se leta 2011 razširili iz držav arabskega pomladi, so prerasli v oboročen konflikt med različnimi skupinami in režimom. Konflikt je vključeval številne notranje in tuje akterje:

• režim Bašarja al Asada in pripadajoče varnostne sile;
• različne opozicijske skupine in uporniki;
• ekstremistične skupine, med njimi Islamska država (ISIS), ki je za krajši čas nadzorovala velike dele države;
• tujimi silami in milicami, vključno z vplivom Rusije in Irana na strani režima ter posredovanjem Turčije, ZDA in drugih regionalnih igralcev v določenih fazah konflikta;
• lokalnimi in regionalnimi skupinami, kot je Hezbollah iz Libanona.

Posledice so vključevale široko uničenje mestne infrastrukture (na primer poškodbe zgodovinskih mest kot sta Alep in Palmira), množično begunstvo, humanitarno krizo ter kompleksne politične razmere, kjer različne regije upravljajo različni akterji (npr. zasedbe, avtonomne uprave na severovzhodu, območja, ki so bila pod nadzorom različnih opozicijskih skupin).

Humanitarna stanje in begunstvo

Konflikt je povzročil eno od največjih humanitarnih kriz sodobnega časa: množične žrtve, razseljevanje notranje in zunanje, pomanjkanje zdravstvenih in izobraževalnih storitev ter obsežne potrebe po humanitarni pomoči. Milijoni Sircev so zapustili državo in iskali zatočišče v bližnjih državah (Turčija, Libanon, Jordanija) ter širše. Tudi tisti, ki so ostali v Siriji, pogosto potrebujejo osnovno pomoč in obnovo infrastrukture.

Kultura in zgodovina

Sirija ima bogato zgodovinsko in kulturno dediščino, ki sega v stare civilizacije — mesta, arheološka najdišča, verske in kulturne spomenike, ki so bila stoletja stičišče trgovskih poti in kulturnih vplivov. Nekatera od teh območij so bila uvrščena na seznam svetovne dediščine UNESCO, vendar so bila v konfliktu poškodovana ali ogrožena.

Trenutno stanje in izzivi

Danes je situacija v Siriji delno stabilizirana v smislu, da se intenzivnost bojev na nekaterih območjih zmanjšuje, a politična rešitev konflikta še ni enotna. Glavni izzivi ostajajo: varnost in stabilnost, množična obnova uničenih mest in infrastrukture, povratek razseljenih oseb, ekonomska obnova ter doseganje trajne politične rešitve, ki bi omogočila sožitje različnih skupin in obnovo države.

Opomba: Zaradi dolgotrajnega konflikta so številne statistike (število prebivalcev, demografske razdelitve, gospodarski kazalci) občutljive in podvržene hitrim spremembam; navedeni podatki so splošne narave in v nekaterih primerih približne ocene.

Zgodovina

Sirija ima zelo dolgo zgodovino. Bila je dežela Feničanov. Pozneje je postala del Ahemenidskega cesarstva, Rimskega cesarstva in nato Vzhodnega rimskega cesarstva. V tistih časih so ljudje govorili sirski jezik. Mesto Antiohija je bilo veliko in eno od pomembnih mest v krščanstvu. Umajadski kalifat je v 7. stoletju nadziral Sirijo. V tem arabskem cesarstvu so ljudje začeli govoriti arabski jezik. Danes večina Sircev veruje v islam, vendar so še vedno tudi kristjani.

Ko se je začela prva svetovna vojna, je Osmansko cesarstvo vladalo Siriji in številnim drugim krajem. Po koncu vojne je Francija nadzorovala Libanon in Sirijo. Velika Britanija je imela Irak, Jordanijo in Palestino. Leta 1920 so začrtali mejo med Irakom in Sirijo. Francija je Sirijo nadzorovala do leta 1946, ko je Sirija postala samostojna država.

Sirija je bila v letih 1958-1961 skupaj z Egiptom del Združene arabske republike. Sirija je imela nekaj vojn z Izraelom, Izrael pa je zasedel nekatera ozemlja, na primer Golansko planoto.

Leta 2012 se je z arabsko pomladjo začela krvava državljanska vojna proti predsedniku Bašarju al Asadu.

Črta na sredini tega zemljevida je meja iz leta 1920, ki ločuje Irak in Sirijo.

Vprašanja in odgovori

V: Kje se nahaja Sirija?

V: S katerimi državami Sirija meji?

V: Kakšna je geografska pokrajina Sirije?

V: Kdo je sedanji predsednik Sirije?

V: Katero je glavno mesto Sirije?

V: Katero je največje mesto v Siriji?

V: Kdaj se je začela državljanska vojna v Siriji?

Išči po črki