Sirija

Zgodovina

Sirija ima zelo dolgo zgodovino. Bila je dežela Feničanov. Pozneje je postala del Ahemenidskega cesarstva, Rimskega cesarstva in nato Vzhodnega rimskega cesarstva. V tistih časih so ljudje govorili sirski jezik. Mesto Antiohija je bilo veliko in eno od pomembnih mest v krščanstvu. Umajadski kalifat je v 7. stoletju nadziral Sirijo. V tem arabskem cesarstvu so ljudje začeli govoriti arabski jezik. Danes večina Sircev veruje v islam, vendar so še vedno tudi kristjani.

Ko se je začela prva svetovna vojna, je Osmansko cesarstvo vladalo Siriji in številnim drugim krajem. Po koncu vojne je Francija nadzorovala Libanon in Sirijo. Velika Britanija je imela Irak, Jordanijo in Palestino. Leta 1920 so začrtali mejo med Irakom in Sirijo. Francija je Sirijo nadzorovala do leta 1946, ko je Sirija postala samostojna država.

Sirija je bila v letih 1958-1961 skupaj z Egiptom del Združene arabske republike. Sirija je imela nekaj vojn z Izraelom, Izrael pa je zasedel nekatera ozemlja, na primer Golansko planoto.

Leta 2012 se je z arabsko pomladjo začela krvava državljanska vojna proti predsedniku Bašarju al Asadu.

Črta na sredini tega zemljevida je meja iz leta 1920, ki ločuje Irak in Sirijo.

Geografija

Sirija leži med 32° in 38° severne zemljepisne širine ter 35° in 43° vzhodne zemljepisne dolžine. Območje, ki meji na Sredozemsko morje, je precej zeleno. Evfrat, najpomembnejša sirska reka, prečka državo na vzhodu.

Podnebje v Siriji je suho in vroče. Zime so blage.

Politika in vlada

Sirija je republika. Stara sirska ustava je začela veljati 13. marca 1971. Po njej je Sirija postala sekularna socialistična država. Islam je bil večinska religija. Nova ustava velja od leta 2012.

Veje oblasti

Izvršno vejo oblasti sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, predsednik vlade in ministrski svet. Ustava določa, da mora biti predsednik musliman. Ne določa pa, da je islam državna vera. V skladu z ustavo iz leta 2012 predsednika izvolijo Sirci na neposrednih volitvah.

Ljudski svet je zakonodajna veja oblasti.

Državni nadzor

Skoraj vse sirske radijske in televizijske postaje so v državni lasti. Stranka Baas nadzoruje skoraj vse časopise.

Človekove pravice

Po podatkih organizacij za človekove pravice, kot je Human Rights Watch, so človekove pravice v Siriji med najslabšimi na svetu. Oblasti aretirajo borce za demokracijo in človekove pravice, cenzurirajo spletne strani, pridržujejo blogerje in prepovedujejo potovanja.

Governorati

Sirija ima štirinajst guverneratov ali muhafazatov. Guvernerati so razdeljeni na šestdeset okrožij. Guvernerati so:

• Al Hasakah
• Al Ladhiqiyah
• Al Qunaytirah
• Ar Raqqah
• Kot Suwayda
• Dara
• Dayr az Zawr
• Dimashq
• Halab
• Hamah
• Homs
• Idlib
• Rif Dimashq
• Tartus

Vojaški

Predsednik Sirije je vrhovni poveljnik sirskih oboroženih sil. V njej je približno 400.000 vojakov. Moški morajo v vojsko, ko dopolnijo 18 let.

Gospodarstvo

Sirija je država s srednjim dohodkom. Gospodarstvo temelji na kmetijstvu, nafti, industriji in turizmu.

Prevoz

Sirija ima tri mednarodna letališča (Damask, Alep in Lattakija). So vozlišča družbe Syrian Air. Na njih letijo tudi tuji letalski prevozniki. Večino sirskega tovora prevaža sirska železniška družba Chemins de Fer Syriens.

Demografski podatki

Prebivalstvo v Siriji
Leto	Milijon
1971	6.6
1990	12.7
2009	21.9
Vir: OECD/Svetovna banka/UNO

Večina ljudi živi v dolini reke Evfrat in na obalni ravnini, ki je rodoviten pas med obalnim gorovjem in puščavo.

Izobraževanje je brezplačno od 6. do 12. leta starosti. Vsi otroci te starosti morajo obiskovati šolo.

Šport

Najbolj priljubljeni športi v Siriji so nogomet, košarka, plavanje in tenis. V Damasku so potekale pete in sedme panarabske igre. Veliko priljubljenih nogometnih ekip ima sedež v Damasku, Alepu, Homsu in Latakiji.

Sorodne strani

• Seznam rek Sirije
• Sirija na olimpijskih igrah
• Nacionalna nogometna reprezentanca Sirije