Arabska pomlad: revolucije, protesti in posledice v arabskem svetu
Arabska pomlad: poglobljen pregled revolucij, protestov in posledic v arabskem svetu — vzroki, potek, vrnitev avtoritarizma ter varnostne in družbene spremembe.
Arabska pomlad (arabsko: الربيع العربي, ar-rabīˁ al-ˁarabī) je medijski izraz za revolucionarni val demonstracij in protestov (nenasilnih in nasilnih), nemirov in državljanskih vojn v arabskem svetu, ki se je začel 18. decembra 2010. Protestniki so bili jezni, ker jim njihove države niso zagotavljale številnih pravic. Menili so tudi, da je zaradi vlad kakovost njihovega življenja slaba.
Dogajanje se je hitro razširilo iz prvih protestov v Tuniziji in zajelo številne države severne Afrike in Bližnjega vzhoda. V jedru gibanja so bili predvsem mladi, nezaposleni in srednji sloji, ki so protestirali proti korupciji, pomanjkanju svoboščin, visokim cenam in brezperspektivnosti. Medijski pomen dogodkov je delno povezan z vlogo televizije in družbenih omrežij, ki so olajšala širjenje informacij, organizacijo protestov in mednarodno pozornost.
Vzroki
- Gospodarska stiska: visoka brezposelnost, zlasti med mladimi, naraščajoče cene in pomanjkanje priložnosti.
- Politična represija: dolgoletne avtokratske vladavine, omejene politične svoboščine in pomanjkanje neodvisnih institucij.
- Korupcija in klientelizem: razširjena korupcija, ki je erodirala zaupanje v oblasti.
- Katalizatorji: neposredni sprožilci, kot je samomor Mohameda Bouazizija v Tuniziji (december 2010), so sprožili val simpatij in protestov.
Ključni dogodki in države
Arabsko pomlad se je v različnih državah razvijala različno:
- Tunizija – prva država, kjer je protestno gibanje uspelo prisiliti predsednika Zine El Abidina Ben Alija v beg (januar 2011). Tunizija je doživela najvidnejši prehod h demokraciji, čeprav tudi tam obstajajo izzivi in nazadovanja.
- Egipt – množični protesti na trgu Tahrir so pripeljali do odstopa Hosnija Mubaraka februarja 2011; država je nato doživela nemirno obdobje političnih sprememb, vojaških posegov in povratnih udarov.
- Libija – protesti so prerasli v oborožen konflikt in mednarodno posredovanje (NATO); režim Muammarja Gaddafija je bil zrušen, kasneje pa je država ostala razbita z oboroženimi skupinami in brez stabilne centralne oblasti.
- Sirska Arabska republika – mirni protesti so prerasli v dolgotrajen in krvav državljanski konflikt, ki je povzročil več sto tisoč žrtev, množične uničevanja in največjo begunskoskrbno krizo v regiji.
- Jemen, Bahrain, Alžirija, Maroko, Jordan in druge države – v nekaterih primerih so protesti privedli do sprememb ali reform; v drugih so bili upori zatirani z močjo ali so prešli v oboročene spopade.
Posledice
Posledice arabske pomladi so bile kompleksne in dolgotrajne:
- Politične spremembe: v nekaterih državah so odstopili dolgoletni voditelji; v drugih so se oblast in represija vrnile ali utrdile. Rezultat je mešanica prehodov v demokracijo, civilnih vojn in vračanja avtoritarnih režimov.
- Varnostni izzivi: propadanje državnih institucij je omogočilo vznik oboroženih in terorističnih skupin (npr. ISIS je izkoristil vakuum v Iraku in Siriji), kar je povečalo nestabilnost v regiji in širše.
- Humanitarna kriza: milijoni razseljenih oseb in beguncev, velike človeške izgube ter uničena infrastruktura, zlasti v Siriji in Libiji.
- Gospodarske posledice: zmanjšanje gospodarske dejavnosti, padec tujih naložb in turističnih prihodkov ter povečana revščina v prizadetih državah.
- Geopolitični vplivi: večja vključenost zunanjih sil (regionalnih in globalnih), tekmovanje Irana, Saudove Arabije, Turčije, ZDA in EU pri oblikovanju izida v posameznih državah.
Vloga družbenih medijev in medijev
Družbena omrežja (Facebook, Twitter, YouTube) so igrala pomembno vlogo pri obveščanju, mobilizaciji in dokumentiranju nasilja. Vendar niso bili edini vzrok: temeljne strukturne težave (gospodarske, politične in socialne) so bile glavni razlog za nezadovoljstvo. Tradicionalni in tuji mediji so prav tako pripomogli k širjenju informacij in pritisku na oblasti.
Arabska zima in dolgoročna zapuščina
Nekaj let po začetnem valu protestov so mnogi opazovalci govorili o arabski zimi—periodi, ko je prišlo do vračanja represivnih praks, vzpona oboroženih skupin in večje nestabilnosti. Rezultati so raznoliki:
- Tunizija ostaja edini primer relativno uspešnega demokratičnega prehoda, a tudi tam so prisotni politični in gospodarski izzivi.
- V Siriji, Libiji in Jemnu so konflikti povzročili dolgotrajne razpoke in geopolitične tekme.
- Gibanje je spremenilo politično zavest regije in pokazalo, da množični protesti lahko povzročijo hitre spremembe, vendar brez močnih institucij uspeh ni zagotovljen.
Zaključek
Arabska pomlad je bila kompleksno in heterogeno gibanje z globokimi vzroki in nepredvidljivimi posledicami. Medtem ko je odprla prostor za zahteve po svobodi in pravičnosti, je prav tako razkrila, kako težko je zgraditi trdne demokratične institucije v okolju revščine, institucionalne šibkosti in regionalnih rivalstev. Njena zapuščina je še vedno živa v političnih, socialnih in humanitarnih izzivih arabskega sveta.
Kjer je
Protesti so prisilili oblastnike v Tuniziji, Egiptu (dvakrat), Libiji in Jemnu. V Bahrajnu in Siriji so se zgodile državljanske vstaje. V Alžiriji, Iraku, Jordaniji, Kuvajtu, Maroku in Sudanu so potekali veliki protesti. Manjši protesti so se zgodili v Mavretaniji, Omanu, Savdski Arabiji, Džibutiju, Zahodni Sahari in Palestini. Manjši protesti so bili tudi v državah, ki niso del arabskega sveta, kot sta Iran in Izrael.
V Izraelu je prišlo do spopadov na meji. Leta 2011 so v iranskem Khuzestanu potekali protesti arabske manjšine. Orožje in tuareški borci, ki so se vrnili iz libijske državljanske vojne, so spodbudili konflikt v Maliju v severni Afriki. Spopadi v Libanonu so bili opisani kot prelivanje nasilja iz sirske vstaje.
Kaj
Protesti so si delili nekatere tehnike civilnega upora v trajnih kampanjah, ki so vključevale stavke, demonstracije, pohode in zborovanja. Učinkoviti so bili tudi pri uporabi družbenih medijev za organiziranje, komuniciranje in ozaveščanje proti poskusom državne represije in cenzuri interneta.
Na številne demonstracije arabske pomladi so se nasilno odzvale oblasti, provladne milice in protidemonstranti. Na te napade so protestniki v nekaterih primerih odgovorili z nasiljem. Glavni slogan demonstrantov v arabskem svetu je bil Ash-sha`b yurid isqat an-nizam ("ljudje želijo zrušiti režim").
Nekateri opazovalci so gibanja arabske pomladi primerjali z revolucijami leta 1989 v Vzhodni Evropi ali z revolucijami leta 1848 v nemških deželah.
Strmoglavljenje vlade Trajni državljanski nemiri in vladne spremembe Protesti in vladne spremembe Večji protesti Manjši protesti Protesti zunaj arabskega sveta
Izvor izraza
Izraz "arabska pomlad" se je za označevanje teh dogodkov prvič uporabil v ameriški politični reviji Foreign Policy. Marc Lynch v svojem članku v Foreign Policy piše: "Arabska pomlad - izraz, ki sem ga morda nenamerno skoval v članku z dne 6. januarja 2011". Joseph Massad je na televiziji Al Džazira dejal, da je izraz "del ameriške strategije nadzora nad nameni in cilji [gibanja]" in usmerjanja v liberalno demokracijo ameriškega tipa. Zaradi volilnega uspeha islamističnih strank pred začetkom protestov v številnih arabskih državah so bili dogodki znani tudi kot "islamistična pomlad" ali "islamistična zima".
Arabska zima
Serija protestov in demonstracij na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki je postala znana kot "arabska pomlad", včasih pa tudi kot "arabska pomlad in zima", čeprav vsi udeleženci protestov niso Arabci. Sprožili so jo prvi protesti, ki so se 18. decembra 2010 zgodili v Tuniziji po samosežigu Mohameda Bouazizija v znak protesta proti korupciji in slabemu ravnanju policije. Protesti so sprožili podobne nemire tudi zunaj regije, kar je povzročilo "verižni učinek".
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je arabska pomlad?
O: Arabska pomlad je izraz, ki se v medijih uporablja za revolucionarni val demonstracij in protestov, nemirov in državljanskih vojn v arabskem svetu, ki se je začel 18. decembra 2010.
V: Zakaj so protestniki sodelovali v arabski pomladi?
O: Protestniki so sodelovali v arabski pomladi, ker so bili jezni, da jim njihove države ne dajejo veliko pravic, in ker so menili, da je kakovost njihovega življenja zaradi vlad slaba.
V: Ali je arabska pomlad povzročila kakšne spremembe v vodstvu?
O: Da, arabska pomlad je povzročila številne spremembe v vodstvu.
V: Kdaj so vlade, ki so sodelovale v arabski pomladi, ustavile proteste?
O: Do leta 2012 je bila večina vlad, ki so sodelovale v arabski pomladi, poražena in zamenjana ali pa so se protesti ustavili.
V: Kaj je arabska zima?
O: Arabska zima je obdobje po arabski pomladi, ko so se v številnih državah vrnili voditelji, ki so omejevali pravice, in nastale so številne teroristične skupine.
V: Ali so se protesti po arabski pomladi popolnoma ustavili?
O: Ne, številni protesti so se nadaljevali tudi po koncu arabske pomladi.
V: Ali so bili protesti med arabsko pomladjo nasilni ali nenasilni?
O: Protesti v arabski pomladi so bili tako nenasilni kot tudi nasilni.
Iskati