Posredna demokracija
Posredna demokracija ali predstavniška demokracija je demokracija, v kateri državljani izvolijo predstavnike, ki v njihovem imenu sprejemajo zakone. Tako je danes v večini sodobnih držav.
V številnih predstavniških demokracijah (ZDA, Kanada, Indija itd.) so predstavniki izvoljeni na volitvah. Na volitvah se lahko zmaguje z večinsko ali večinsko večino ali na kakšen drug način. Teoretično se lahko namesto tega uporabijo druge metode, kot je na primer dodelitev (izbira z loterijo). Včasih imajo predstavniki tudi pooblastila za izbiro drugih predstavnikov, predsednikov ali drugih vladnih uradnikov (posredno zastopanje).
Pri neposredni demokraciji državljani sami glasujejo za ali proti določenim predlogom ali zakonom. Ta sistem so imele nekatere mestne države v stari Grčiji. Zaradi velikega števila prebivalcev v sodobnih državah je to mogoče le občasno. To se zgodi s plebiscitom ali referendumom.
V demokraciji imajo končno pravico odločanja o pomembnih reformah volilnega sistema ljudje. Ključno vprašanje, ki si ga demokrati običajno zastavijo pri vsaki predlagani spremembi volilne zakonodaje ali volilnega mehanizma, je: "Ali bo dejansko povečala zmožnost volivcev, da se znebijo nezadovoljivih vladarjev in jih nadomestijo z drugimi?" Demokrati menijo, da je ta osnovna sposobnost najboljša zaščita pred slabo vlado in zlorabo oblasti.
Sistemi vladanja, ki volivcem ne omogočajo menjave vlade, niso demokratični in so običajno diktature ali enopartijske države.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je posredna demokracija?
O: Posredna demokracija ali predstavniška demokracija je demokracija, pri kateri državljani izvolijo predstavnike, da zanje sprejemajo zakone. Tako je danes v večini sodobnih držav.
V: Kdo ima v demokraciji največjo moč?
O: V demokraciji imajo končno moč odločanja o pomembnih reformah volilnega sistema ljudje.
V: Kakšno vprašanje postavljajo demokrati ob vsaki predlagani spremembi volilne zakonodaje ali volilnega mehanizma?
O: Ključno vprašanje, ki si ga demokrati zastavljajo pri vsaki predlagani spremembi volilne zakonodaje ali volilnega mehanizma, je: "Ali bo dejansko povečala sposobnost volivcev, da se znebijo nezadovoljivih vladarjev in jih nadomestijo z drugimi?"
V: Zakaj demokrati menijo, da je ta sposobnost pomembna?
O: Demokrati menijo, da je ta osnovna sposobnost najboljša zaščita pred slabo vlado in zlorabo oblasti.
V: Ali se sistemi vladanja, ki volivcem ne omogočajo zamenjave vlade, štejejo za demokratične?
O: Vladni sistemi, ki volivcem ne omogočajo spreminjanja vlade, niso demokratični in so običajno diktature ali enostrankarske države.
V: Katero glavno vprašanje postavljajo demokrati v zvezi s spremembami volilne zakonodaje ali volilnih mehanizmov?
O: Osnovno vprašanje, ki ga demokrati postavijo ob vsaki predlagani spremembi volilne zakonodaje ali volilnega mehanizma, je: "Ali bo ta sprememba resnično okrepila moč volivcev, da zamenjajo nesrečne vladarje z drugimi?"
