Referendum
Plebiscit ali referendum je vrsta glasovanja ali predlaganja zakonov. Nekatere opredelitve pojma "plebiscit" kažejo, da gre za vrsto glasovanja za spremembo ustave ali vlade države. Druge ga opredeljujejo kot nasprotno. V Avstraliji je "referendum" opredeljen kot glasovanje za spremembo ustave, "plebiscit" pa kot glasovanje, ki ne vpliva na ustavo.
Obstajata dve vrsti rezultatov
- obvezno - kar pomeni, da mora vlada storiti to, kar določa rezultat.
- Svetovalni - kar pomeni, da je rezultat glasovanja le v pomoč vladi pri končni odločitvi.
Običajno je od zgodovine in ustave države odvisno, kakšna vrsta referenduma/plebiscita se uporablja. V Švici je referendum navadno obvezen, saj ljudstvo velja za vir vladnega mandata (moči) za vladanje. Na primer, med švicarsko kampanjo za temeljni dohodek je država uporabila nacionalni referendum za izvedbo ankete.
V Združenem kraljestvu so bili referendumi le posvetovalni, saj vlada trdi, da odločitve sprejemajo ljudje, izvoljeni v parlament. Izjema je bil referendum o neodvisnosti Škotske. Bil je pravno zavezujoč, vendar ni bil referendum volivcev v Združenem kraljestvu. Omejen je bil na sedanje prebivalce Škotske.
Primer predlaganega plebiscita je bila odločitev grškega predsednika vlade Georgea Papandreuja iz leta 2011, da Grki glasujejo o tem, ali bo močno zadolžena država sprejela 130 milijard evrov vreden reševalni paket Evropske unije. Zamisel je šokirala države euroobmočja, saj bi glas "proti" lahko pomenil, da Grčija ne bo poravnala svojega državnega dolga ter da bo zapustila Evropsko unijo in euroobmočje. Vendar je bilo glasovanje preklicano.
Drug primer je bilo glasovanje o evropski ustavi leta 2005. Glasovanje je potekalo v nekaterih državah. V Franciji in na Nizozemskem je bil na to temo razpisan referendum. V obeh državah so volivci zavrnili predlog in ustava ni bila sprejeta.
Še en primer takšnega glasovanja sta ločena istočasna referenduma 24. aprila 2004 v Turški republiki Severni Ciper in Republiki Ciper o celovitem načrtu za rešitev, ki ga je pripravil generalni sekretar ZN. Na referendumu turških Ciprčanov je bil načrt potrjen s 65 %, medtem ko je bil na referendumu grških Ciprčanov zavrnjen s 75 %.
Irska vlada je leta 2009 podprla Lizbonsko pogodbo.
Težave z referendumi
Veliko političnih problemov je mogoče rešiti, če vprašamo ljudi za mnenje, saj bodo zagovorniki argumenta prisiljeni sprejeti odločitev ljudi. Vendar:
- Obstaja bojazen, da volivci nimajo dovolj političnega znanja, da bi resnično razumeli, za kaj glasujejo.
- Filozofa Platon in Madison sta menila, da volivce preveč zlahka prepričajo njihovi notranji občutki, namesto da bi se osredotočili na dobro naroda. To pomeni, da volijo sebično.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je plebiscit ali referendum?
O: Plebiscit ali referendum je vrsta glasovanja ali predlaganja zakonov. Uporablja se za ugotavljanje mnenja ljudi o določenih vprašanjih in je lahko pravno zavezujoč ali svetovalen, odvisno od zgodovine in ustave države.
V: Kako se plebisciti/referendumi uporabljajo v Švici?
O: V Švici so referendumi navadno obvezni, saj ljudstvo velja za vir vladnega mandata (moči) za vladanje. To pomeni, da mora vsakemu glasovanju slediti ukrepanje vlade.
V: Kako se referendumi uporabljajo v Združenem kraljestvu?
O: V Združenem kraljestvu so bili referendumi le svetovalni, kar pomeni, da njihovim rezultatom ni nujno sledilo ukrepanje vlade. Izjema je bil referendum o neodvisnosti Škotske, ki je bil pravno zavezujoč samo za prebivalce Škotske.
V: Kaj se je zgodilo s predlaganim plebiscitom v Grčiji leta 2011?
O: Leta 2011 je grški predsednik vlade George Papandreu predlagal 130 milijard evrov vreden paket pomoči Evropske unije, ki bi zahteval plebiscitno glasovanje grških državljanov. Vendar je bilo to glasovanje preklicano, še preden se je lahko izvedlo.
V: Kaj se je zgodilo, ko sta Francija in Nizozemska leta 2005 izvedli referendum o evropski ustavi?
O: Ko sta Francija in Nizozemska 24. aprila 2004 istočasno izvedli referenduma o celovitem načrtu reševanja, ki ga je pripravil generalni sekretar ZN, sta obe državi glasovali proti temu predlogu, tako da zaradi tega ni bila sprejeta nobena ustava.
V: Kakšen primer za uporabo ločenih sočasnih referendumov ponuja Ciper?
O: Ciper je primer hkratne izvedbe ločenih referendumov v različnih državah hkrati; leta 2004 sta Turška republika Severni Ciper in Republika Ciper izvedli glasovanje o celovitem načrtu za reševanje, ki ga je pripravil generalni sekretar ZN, pri čemer ga je na referendumu turških Ciprčanov potrdilo 65 %, medtem ko ga je na referendumu grških Ciprčanov zavrnilo 75 %.
