Švica — osnovne informacije: geografija, jeziki, nevtralnost

Površina Švice je 41.285 km². Konfederacija je razdeljena na 23 polnopravnih držav, imenovanih kantoni. Vseh 26 kantonov je: Aargau, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Basel-Stadt, Basel-Land, Bern, Fribourg, Ženeva, Glarus, Graubünden, Jura, Luzern, Neuchâtel, Nidwalden, Obwalden, Schaffhausen, Schwyz, Solothurn, Saint Gallen, Thurgau, Ticino, Uri, Valais, Vaud, Zug in Zürich.

V osrednji in južni Švici so gore zelo visoke. Približno 60 % Švice je na območju Alp. Tu živi le malo ljudi. Najvišja gora je vrh Dufour, visok 4634 m.

V številnih gorah je led vse leto. Ta led se imenuje ledeniki. V švicarskih gorah izvirajo reke Ren, Rona in številne druge reke.

V Švici je veliko jezer. Največja jezera so na severu in zahodu: V zahodnem in severnem delu države so največja jezera: Ženevsko jezero (Lac Léman), Züriško jezero, Neuchâtelsko jezero in Bodensko jezero (Bodensee).

Gore na severu Švice so manjše in manjše. Zato večina Švicarjev živi v mestih na severu. Gore Jura so na severozahodu Švice.

Mesta

V Švici je 2.485 vasi, mest in krajev.

Največja mesta so:

V Švici živi približno 8,4 milijona ljudi. V severni in osrednji Švici govori približno 64 % ljudi švicarsko nemščino (nemško alemanščino) kot svoj prvi jezik. 19 % ljudi govori francoščino kot svoj prvi jezik, predvsem na zahodu Švice. 8 % ljudi govori italijansko, in sicer na jugu Švice. Le 1 % prebivalcev govori romščino, in sicer v jugovzhodnem delu Švice. Romščina je star jezik, ki je podoben latinščini.

Nemško govoreči prebivalci Švice dejansko ne govorijo nemščine kot maternega jezika. Švicarji govorijo nekaj, kar se imenuje alemanščina, ki ima lasten pisni jezik in slovnico, vendar se običajno še vedno šteje za nemško narečje. Alemanščina je za Nemce težko razumljiva. Švicarji pišejo tako kot Nemci in zelo dobro govorijo standardno nemščino, zlasti v večjih mestih.

Približno 23 % prebivalcev Švice ne prihaja iz Švice. Prihajajo iz drugih krajev in običajno delajo v Švici.

Večina prebivalcev Švice veruje v krščanstvo. Katoliško veroizpoved izpoveduje 43 % prebivalcev. 35 % prebivalcev je pripadnikov protestantizma. 2 % prebivalcev je pripadnikov vzhodnega pravoslavja. 4 % prebivalcev veruje v islam. Preostali prebivalci sledijo drugim religijam ali pa so brez veroizpovedi.

Švica je znana po čokoladi, siru, bančnem sistemu, urah in gorah.

Leta 1291 so ljudje iz Urija, Schwyza in Unterwaldna želeli biti svobodni. Podpisali so pogodbo o sodelovanju, imenovano Večna zveza. Skupaj so se lahko osvobodili Habsburžanov, ki so bili zelo močni. Leta 1315 so se ljudje iz Večne zveze borili proti Habsburžanom v bitkah pri Morgartnu, Sempachu in Näfelsu. V vseh bitkah je zmagalo ljudstvo Večne zveze.

Ljudje z drugih območij so podpisali pogodbo in se pridružili Večni zvezi. Vedno več ljudi je sodelovalo, da bi bili svobodni. Leta 1648 so druge evropske države sklenile sporazum, da je Švica svobodna. Ta sporazum se je imenoval Vestfalski mir. Več območij je postalo del Švice.

Leta 1798 je Francija napadla Švico. Vladar Francije je bil Napoleon. Spremenil je številne zakone. Leta 1815 je Švica ponovno postala neodvisna od Francije. Druge države so se na dunajskem kongresu strinjale, da je Švica svobodna in nevtralna.

Švicarska ustava, ki je bila sprejeta po kratki državljanski vojni leta 1848, je bila zamenjana leta 1999. Švica se ni borila v prvi ali drugi svetovni vojni. Od leta 2002 je Švica del Združenih narodov. Zaradi svoje nevtralnosti se 57 let ni pridružila Združenim narodom.

Švica je republika. Švica nima enakega predsednika kot Združene države Amerike ali Francija. Delo predsednika opravlja sedem ljudi (imenovanih ministri). V angleščini se imenujejo Federal Council, v nemščini Bundesrat, v francoščini Conseil Fédéral, v italijanščini Consiglio Federale in v romščini Cussegl Federal. Vsako leto je eden od teh ljudi imenovan za predsednika. Predsednik ni pomembnejši od ostalih šestih oseb. Trenutno so tri od sedmih oseb ženske.

Sedem oseb je:

• Eveline Widmer-Schlumpf
• Doris Leuthard
• Simonetta Sommaruga
• Didier Burkhalter (podpredsednik leta 2012)
• Johann N. Schneider-Ammann
• Ueli Maurer (predsednik leta 2013)
• Alain Berset

V Švici sta dva dela parlamenta. Državni svet in Državni svet. Le oba skupaj lahko sprejemata zakone. V državnem svetu je 46 ljudi. Vsak švicarski kanton lahko pošlje 2 osebi. V državnem svetu je 200 ljudi. Največji kanton pošlje v Državni svet največ ljudi. Najmanjših 6 kantonov lahko v Državni svet pošlje le eno osebo.

Švicarji lahko zbirajo podpise, če jim nov zakon ali sprememba zakona ni všeč. To se imenuje referendum. Če referendum podpiše dovolj ljudi, ljudje glasujejo. Ljudje lahko zbirajo podpise tudi za spremembo ustave. To se imenuje pobuda. Ustava je temeljni zakon države.

Švica ni članica Evropske unije, je pa članica Evropskega sporazuma o prosti trgovini (EFTA). EFTA olajšuje trgovanje z drugimi evropskimi državami. Leta 1999 sta Švica in Evropska unija sklenili pogodbo. S to pogodbo je trgovina še lažja. Pred kratkim sta sklenili še dve pogodbi.

Švicarske banke in švicarske zavarovalnice skupaj ustvarijo enajst odstotkov bruto domačega proizvoda. Turizem je v Švici pomemben. V njej je veliko turističnih krajev. Davos, St. Moritz, Pontresina in Flims so v Švici. Ta mesta so pomembna pozimi (zaradi smučanja) in poleti. Turisti imajo radi tudi mesta Luzern, Ženeva in Zürich.

Leta 2011 je farmacevtska industrija v Švici neposredno in posredno zaposlovala približno 135.000 ljudi. Podjetji Novartis in Roche sta drugo in tretje največje farmacevtsko podjetje na svetu. Zaradi dobro razvitih raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti sta izumili številna zdravila, ki rešujejo življenja.

Švicarska književnost se deli glede na uporabljeni jezik. Večina švicarske literature je bila od leta 1291 do leta 1798 napisana v nemščini. V 18. stoletju je v Bernu in drugod postala priljubljena francoščina in veliko besed tudi v nemško govorečih delih Švice izvira iz francoščine in jih Nemci ne poznajo. Italijanščina in romansko-latinska književnost sta v Švici manj pogosti.

Heidi, knjiga za otroke Johanne Spyri, je najbolj znana švicarska knjiga. Nahaja se v gorah v Graubündnu.

Smučanje, deskanje na snegu in alpinizem so med najbolj priljubljenimi športi v Švici. Zaradi velikega gorskega masiva je narava države zelo primerna za te dejavnosti. Bob je bil izumljen v Sankt Moritzu. Prva svetovna smučarska prvenstva so potekala v Mürrenu (1931) in Sankt Moritzu (1934). Sankt Moritz je leta 1928 in 1948 gostil druge zimske olimpijske igre. Med najuspešnejšimi smučarji in svetovnimi prvaki sta Pirmin Zurbriggen in Didier Cuche.

Številni Švicarji so ljubitelji nogometa. Veliko podpirajo nacionalno ekipo ali "Nati". Švica je skupaj z Avstrijo gostila turnir Euro 2008. Veliko Švicarjev spremlja tudi hokej na ledu. Aprila 2009 je Švica že desetič gostila svetovno prvenstvo IIHF 2009. Nacionalna liga A je najbolj obiskana liga v Evropi.

Švica je zaradi številnih jezer v državi primerna za jadranje. Na največjem, Ženevskem jezeru, domuje jadralna ekipa Alinghi. Leta 2003 so bili prva evropska ekipa, ki je osvojila Pokal Amerike. Zmagali so tudi leta 2007. Tenis je postal bolj priljubljen. Švicarski igralci, kot sta Martina Hingis in Roger Federer, so osvojili več grand slamov.

Po nesreči v Le Mansu leta 1955 so v Švici prepovedali dirkališča in prireditve v avtomobilskem športu. Izjeme so veljale za dogodke, kot je vzpenjanje v klanec. Ta prepoved je bila razveljavljena junija 2007. V tem obdobju je država še vedno imela uspešne dirkače, kot so Clay Regazzoni, Sebastian Buemi, Jo Siffert in uspešen dirkač svetovnega prvenstva v reliju Alain Menu. Švica je v letih 2007-2008 z voznikom Neelom Janijem zmagala tudi na svetovnem prvenstvu v motošportu A1GP. Švicarski motociklistični dirkač Thomas Lüthi je leta 2005 zmagal na svetovnem prvenstvu MotoGP v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov.

Tradicionalni športi vključujejo švicarsko rokoborbo ali "Schwingen". Gre za staro tradicijo iz podeželskih osrednjih kantonov, ki jo nekateri štejejo za nacionalni šport. Hornussen je še en avtohtoni švicarski šport. Gre za križanca med bejzbolom in golfom. Steinstossen je švicarska različica metanja kamenja, tekmovanje v metanju težkega kamna. Zapisano je, da je potekalo v Baslu v 13. stoletju. Prav tako je osrednji dogodek festivala Unspunnenfest, ki je prvič potekal leta 1805.

• Seznam rek Švice
• Švica na olimpijskih igrah
• Švicarska nogometna reprezentanca