Banka: kaj je, funkcije, vrste in vloga v gospodarstvu
Banka: kaj je, funkcije, vrste in vloga v gospodarstvu — razumljivo o depozitih, posojilih, oblikah bank, vlogi centralne banke ter vplivu na finance in podjetja.
Banka je finančna institucija, v kateri lahko stranke varčujejo ali si izposojajo denar. Banke tudi vlagajo denar, da bi povečale svoje denarne rezerve. Njihovo delovanje urejajo zakoni. Ti zakoni se v različnih državah razlikujejo. Ljudje, ki delajo v banki, se imenujejo bančni uslužbenci. Nekatere banke poslujejo neposredno z javnostjo in so edine, s katerimi ima navaden človek opravka. Druge banke se ukvarjajo z naložbami in mednarodnim trgovanjem z valutami.
Denar stranke se lahko položi v banko za varno hrambo. Banke lahko strankam dajo posojila na podlagi dogovora, da bodo denar pozneje vrnile banki skupaj z obrestmi. Primer je pridobitev hipotekarnega posojila za nakup hiše ali stanovanja. Banke lahko denar iz depozitnih računov uporabijo tudi za naložbe v podjetja, da bi tako zaslužile več denarja.
V večini držav pravila za banke določa vlada z zakoni. Centralna banka (na primer Angleška centralna banka) določa, koliko denarja se izda v določenem trenutku. To je dejavnik, ki vpliva na gospodarstvo države, vlada pa sprejema pomembne odločitve. Te "emisijske banke" sprejemajo in izdajajo kovance in bankovce.
Glavne funkcije bank
Banke opravljajo več pomembnih funkcij v gospodarstvu:
- Shranjevanje in varstvo sredstev: nudenje varnih računov (transakcijski, varčevalni, depozitni računi) ter hranjenje sredstev strank.
- Posojanje in kreditiranje: od potrošniških kreditov, osebnih posojil in kreditnih kartic do hipotekarnih in podjetniških posojil.
- Posredovanje plačil: izvajanje plačilnih storitev, prenosi med računi, izdajanje čekom, upravljanje kartičnih transakcij, bančni terminali in spletno bančništvo.
- Upravljanje tveganj in svetovanje: finančno svetovanje, upravljanje premoženja, investicijske storitve in svetovanje pri financiranju podjetij.
- Prenos in zamenjava valut: menjalne storitve, forex trgovanje in podpora mednarodnemu poslovanju.
Vrste bank
Običajno ločimo več vrst bank, vsaka z različnimi vlogami:
- Komercialne banke (trgovske/retail): delajo neposredno z javnostjo in podjetji, ponujajo depozite, posojila in plačilne storitve.
- Investicijske banke: pomagajo pri izdaji vrednostnih papirjev, združitvah in prevzemih ter upravljanju naložb.
- Centralne banke: vodijo denarno politiko, izdajajo valuto, urejajo finančni sistem in so pogosto "posojilodajalec zadnje instance".
- Skladnične (štediška) in zadružne banke: pogosto so lokalno usmerjene ter podpirajo varčevanje in kreditiranje članov ali skupnosti.
- Razvojne banke in specializirane finančne institucije: financirajo infrastrukturne projekte, mala in srednja podjetja ali izvozno dejavnost.
- Spletne banke: delujejo predvsem prek interneta in pogosto ponujajo nižje stroške in boljše obrestne mere za stranke.
Kako banke vplivajo na gospodarstvo
Banke so ključni most med varčevalci in zadovoljevalci potreb po financiranju. Z zbiranjem depozitov in dajanjem posojil omogočajo gospodarsko rast: podjetja lahko investirajo v opremo in zaposlujejo ljudi, posamezniki pa kupujejo domove ali vlagajo v izobraževanje. Poleg tega banke olajšajo vsakodnevno poslovanje z zagotavljanjem plačilne infrastrukture.
Kreiranje denarja: ko banka da posojilo, običajno ne izroči obstoječih kovancev ali bankovcev, temveč ustvari zapis na računu — s tem procesu se poveča denarna masa v obtoku (t. i. multiplikator kreditov).
Monetarna politika: centralna banka z orodji, kot so obrestne mere, rezervne zahteve in odprte tržne operacije, vpliva na stroške posojanja in s tem na investicije, porabo in inflacijo.
Regulacija in varnost
Regulativni okvir bank vključuje zakone, nadzor bančnih organov in mednarodne standarde (npr. Basel III), ki določajo:
- zahteve glede kapitalske ustreznosti,
- likvidnostne standarde,
- inšpekcije in poročanje ter
- ukrepe za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.
V številnih državah obstaja tudi shema jamstva vlog (deposit insurance), ki varuje varčevalce do določene meje v primeru propada banke.
Tveganja in stabilnost
Banke se srečujejo z različnimi tveganji: kreditno tveganje (neplačilo posojil), likvidnostno tveganje (pomanjkanje gotovine za izplačila), tržno tveganje (spremembe cen sredstev) in operativno tveganje (napake, goljufije, tehnološki izpadi). Zaradi medsebojne povezanosti finančnega sistema lahko težave ene velike banke povzročijo širše gospodarske motnje (sistemsko tveganje), zato je nadzor in preprečevanje ključnega pomena.
Kako izbrati banko
Pri izbiri banke upoštevajte:
- stroške in provizije (vodenje računa, dvigi, plačila),
- obrestne mere za varčevanje in posojila,
- dostopnost storitev (pisarne, bankomati, spletno/mobilno bančništvo),
- varnost in jamstvo vlog ter
- dodatne storitve (kreditne kartice, naložbene možnosti, svetovanje).
Banke so torej večplastne institucije, ki omogočajo varčevanje, financiranje in plačila ter s tem močno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi in na delovanje celotnega gospodarstva. Razumevanje njihovega delovanja pomaga bolj premišljeno upravljati osebne finance in sprejemati poslovne odločitve.
Angleška centralna banka, ustanovljena leta 1694.
Zgodovina
Beseda banka izhaja iz italijanske besede banco, ki pomeni klop, saj so italijanski trgovci v renesansi sklepali posle za izposojo in posojanje denarja ob klopi. Denar so položili na klop.
Osnovni finančni zapisi so znani že od začetka zgodovine. Zapisi iz žgane gline so bili narejeni pred izumom pisave.
V 17. stoletju so trgovci začeli hraniti svoje zlato pri zlatarjih v Londonu. Zlatarji so imeli svoje trezorje in so za hrambo zlata trgovcev zaračunavali pristojbino. Zlatarji so sčasoma začeli posojati denar z zlatom, ki so jim ga prepustili, in na zlato plačevali tudi obresti.
Banka Bank of England je začela izdajati bankovce leta 1695. Najstarejša še obstoječa banka je Monte dei Paschi di Siena v Sieni v Italiji, ki je začela delovati leta 1472.
Bančne dejavnosti
Banka običajno opravlja naslednje storitve:
- Računovodski račun
- Čekovne knjižice
- Varčevalni račun
- Račun denarnega trga
- potrdilo o vlogi (CD)
- Individualni pokojninski račun (IRA)
- Kreditna kartica
- Debetna kartica
- Hipoteka
- Vzajemni sklad
- Osebno posojilo
- Časovni depozit
- Bankomat®
- Transakcijski račun
Vrste bank
- Banka za razvoj skupnosti: regulirane banke, ki zagotavljajo finančne storitve in posojila trgom ali populacijam s slabšimi storitvami.
- Banka za razvoj zemljišč: Posebne banke, ki zagotavljajo dolgoročna posojila, se imenujejo banke za razvoj zemljišč, krajše LDB. Zgodovina LDB je precej stara. Prva LDB je bila ustanovljena leta 1920 v mestu Jhang v Pandžabu. Glavni cilj LDB je spodbujanje razvoja zemljišč, kmetijstva in povečanje kmetijske proizvodnje. LDB zagotavljajo dolgoročno financiranje članom neposredno prek svojih podružnic.
- Kreditna zadruga ali zadružna banka: neprofitne zadruge v lasti vlagateljev, ki pogosto ponujajo ugodnejše obrestne mere kot profitne banke. Običajno je članstvo omejeno na zaposlene v določenem podjetju, prebivalce določenega območja, člane določenega sindikata ali verskih organizacij in njihove ožje družine.
- Poštno varčevanje: hranilnice, povezane z nacionalnimi poštnimi sistemi.
- Banka v tujini: banke v jurisdikcijah z nizko obdavčitvijo in predpisi. Številne banke v tujini so v bistvu zasebne banke.
- Varčevalna banka: osredotoča se na sprejemanje varčevalnih vlog in izplačevanje obresti vlagateljem.
- Gradbene družbe in deželne banke: institucije, ki opravljajo bančno poslovanje s prebivalstvom.
- Neposredna ali samo spletna banka je bančno poslovanje brez fizičnih bančnih poslovalnic, ki je v celoti zasnovano in izvedeno z omrežnimi računalniki.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je banka?
O: Banka je finančna ustanova, v kateri lahko stranke varčujejo ali si izposojajo denar.
V: Kaj banke počnejo z denarjem, ki ga prejmejo od strank?
O: Banke vlagajo denar, da bi povečale svoje denarne rezerve, denar z depozitnih računov pa lahko uporabijo za naložbe v podjetja, da bi zaslužile več denarja.
V: Kdo ureja delovanje bank?
O: Zakoni, ki urejajo delovanje bank, se v različnih državah razlikujejo, vendar njihovo delovanje urejajo zakoni.
V: Kaj delajo bančni uslužbenci?
O: Ljudje, ki delajo v banki, se imenujejo bančni uslužbenci.
V: Kaj lahko stranke počnejo z bankami?
O: Stranke lahko v bankah varčujejo denar ali najemajo posojila. Primer je pridobitev hipotekarnega posojila za nakup hiše ali stanovanja.
V: Kdo je odgovoren za pripravo pravil za banke?
O: V večini držav pravila za banke določi vlada z zakoni.
V: Kakšna je vloga centralne banke?
O: Centralna banka, kot je Bank of England, uravnava, koliko denarja se izda v določenem trenutku, kar je dejavnik v gospodarstvu države. Te "emisijske banke" sprejemajo in izdajajo kovance in bankovce.
Iskati