Kaj je valuta: definicija, vrste, fiksni tečaji in zlati standard

Kaj je valuta: razumljiva razlaga vrst valut, fiksnih tečajev in zlatega standarda — primeri, zgodovina in pomen za sodobno gospodarstvo.

Valuta je denarna enota, ki jo prebivalci države ali Unije uporabljajo za nakup in prodajo blaga in storitev.

Osnovna pojasnila

Valuta lahko obstaja v fizični obliki (bankovci in kovanci) ali kot elektronski zapis na bančnih računih. Vsaka valuta ima običajno tudi mednarodno tričrkovno oznako (ISO 4217), simbol (npr. $ ali €), ter jo ureja centralna banka ali pristojni finančni organ države oziroma skupine držav. Valuta je tudi zadeva zakonitega plačilnega sredstva (legal tender) — pomeni, da jo lahko upnik zakonito zahteva za poravnavo obveznosti v državi, ki jo izda.

Vrste valut glede na tečaj

Glede na način oblikovanja tečaja ločimo več osnovnih sistemov:

• Plavajoče valute: tečaj se oblikuje svobodno na trgu glede na ponudbo in povpraševanje (npr. ameriški dolar, japonski jen). Centralne banke lahko občasno posežejo, vendar tečaj ni zaklenjen.
• Fiksne ali vezane valute: valuta ima vnaprej določeno in večinoma stalno vrednost glede na drugo valuto ali košaro valut. Tak sistem zahteva intervencijo centralne banke ali dovolj deviznih rezerv, da se ohrani določeni tečaj.
• Hibridni sistemi: vmesne oblike, kjer je tečaj načeloma plavajoč, a ga centralna banka aktivno upravlja skozi intervencije (managed float, crawling peg itd.).

Fiksni tečaji (vezave)

Za nekatere valute pravimo, da so "vezane" ali "fiksirane" na nekaj, običajno na drugo valuto. Fiksna ali vezana valuta je valuta, ki ima stalno vrednost v primerjavi z valuto, na katero je vezana. Kapverdski escudo je na primer vezan na evro. Če se vrednost evra v primerjavi z drugo obliko valute poveča za 1 %, se tudi vrednost escuda v primerjavi s to isto valuto poveča za 1 %.

Oblike vezave vključujejo:

• Trdo vezanje (hard peg): valuta je strogo vezana, država nima samostojne denarne politike (primer: nekateri dolarizirani sistemi ali valuta v valuti druge države).
• Valutna tabla (currency board): centralna banka zagotovi, da je domača valuta vedno zavarovana z določeno količino tujih rezerv po fiksnem tečaju.
• Ravenje ali "crawling peg": tečaj se postopoma prilagaja v majhnih korakih glede na dogovorjene parametre.

Prednosti fiksnih tečajev so stabilnost pri mednarodnem trgovanju in nizka valutna negotovost. Slabosti vključujejo izgubo samostojne denarne politike ter potrebo po velikih deviznih rezervah za obrambo vezave; sistem je ranljiv pri velikih zunanjih šokih.

Zlati in srebrni standard

Številne države so uporabljale sisteme, v katerih je bila njihova valuta vezana na blago in ne na drugo valuto. Večina jih je uporabljala zlato ali srebro. Ko se je vrednost zlata povečala, se je povečala tudi vrednost njihovega denarja. To se je imenovalo "zlati standard" ali "srebrni standard". Večina držav je v 20. stoletju prenehala uporabljati srebrni in zlati standard.

V zgodnjem 20. stoletju je zlati standard zagotavljal dolgo obdobje stabilnosti, a je bil ranljiv ob vojnah, depresijah in velikih mednarodnih prilagoditvah. Po drugi svetovni vojni je obstajal hibridni sistem (Bretton Woods), kjer so se valute vezale na ameriški dolar, ki pa je bil vezan na zlato. Ta sistem se je postopoma razgradil in končal z ukinitvijo zamora z zlatom leta 1971 (t. i. Nixonov šok), po čemer so prevladali plavajoči tečaji.

Kaj vpliva na vrednost valute

Na menjalne tečaje vplivajo številni dejavniki, med drugim:

• Inflacija in pričakovanja o inflaciji
• Obrestne mere in monetarna politika centralne banke
• Trgovinska bilanca (uvozi in izvozi) ter tekoči račun
• Kapitalski tokovi, naložbeni privlaka in tveganje
• Politična stabilnost in gospodarska rast
• Spekulativni pritiski ter pričakovanja trgov

Centralne banke uporabljajo orodja, kot so spremembe obrestnih mer, intervencije na deviznih trgih in spremembe rezervnih zahtev, da vplivajo na tečaj in stabilnost valute.

Nekatere znane valute

• ameriški dolar (USD)
• evro (EUR)
• britanski funt (GBP)
• japonski jen (JPY)
• kitajski juan (CNY)
• švicarski frank (CHF)
• kanadski dolar (CAD)
• avstralski dolar (AUD)
• indijska rupija (INR)
• brazilski real (BRL)
• ruski rubl (RUB)
• turška lira (TRY)
• južnoafriški rand (ZAR)
• meksiški peso (MXN)

Pri razumevanju valut je koristno ločiti med kratkoročnimi gibanji tečajev, ki jih pogosto poganjajo finančni trgi, in dolgoročnimi trendi, ki izhajajo iz gospodarske gospodarske rasti, produktivnosti in demografskih sprememb. Za posameznike in podjetja je poznavanje značilnosti valute pomembno pri upravljanju valutnih tveganj in načrtovanju mednarodnega poslovanja.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je valuta?

V: Kaj pomeni, če je valuta vezana ali fiksna?

V: Kaj je primer vezane valute?

V: Kako se spreminja vrednost fiksne ali vezane valute?

V: Na čem so številne države pred 20. stoletjem gradile svojo vezano ali fiksno valuto?

V: Kako se je imenoval sistem, v katerem je bila valuta vezana na blago, kot sta zlato ali srebro?

V: Kdaj je večina držav prenehala uporabljati srebrni in zlati standard?

Išči po črki