Alžirija (/ælˈdʒɪəriə/ ali /ɔːl-/), uradno Ljudska demokratična republika Alžirija, je nekdanja francoska kolonija in največja država v Afriki. Je del regije Magreb v severozahodni Afriki. Alžir je glavno mesto. Na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mavretanijo in Mali, na zahodu na Zahodno Saharo in na severozahodu na Maroko.

Geografija in podnebje

Alžirija zavzema ogromno območje severne Afrike (približno 2,38 milijona km²) in je geografsko zelo raznolika. Na severu so obalna obsežja s sredozemskim podnebjem, gorovja (Atlas), gozdovi in rodovitnimi kotlinami. Večji del države (jug) zajema Sahara, ki pokriva večino površine in vključuje puščavska območja, sipine in oaze. Podnebje se giblje od sredozemskega na severu do ekstremno suhega puščavskega na jugu.

Zgodovina na kratko

  • Prvotni prebivalci so bili berberska ljudstva; v antičnih časih so območje naseljevali tudi Feničani in Rimljani.
  • V 7. stoletju so prišle arabske osvajalske sile in islam je postal prevladujoča vera.
  • V zgodnjem modernem obdobju je Alžirija postala del Osmanskega cesarstva kot regija (regentstvo), preden so Francozi začeli kolonizacijo v začetku 19. stoletja.
  • Francoska kolonizacija je trajala od 1830 do 1962 in je imela globok vpliv na družbo in gospodarstvo.
  • Dolga in krvava vojna za neodvisnost (vodena predvsem s strani Fronta nacionalnega osvobojenja, FLN) je potekala od 1954 do 1962, ko je bila 5. julija 1962 razglašena neodvisnost.

Politični sistem in sodobne razmere

Alžirija je uradno predsedniška republika z enopartijskimi in večstrankarskimi elementi v različnih obdobjih. Politična scena je v zadnjih desetletjih zaznamovana z močnim vplivom vojske in državnih institucij. Leta 2019 so množični miroljubni protesti (znani kot gibanje Hirak) prisilili dolgoletnega predsednika Abdelaziza Boutefliko k odstopu; nato so sledile politične spremembe in volitve. Trenutni predsednik je Abdelmadjid Tebboune (izvoljen konec 2019).

Gospodarstvo

Gospodarstvo Alžirije močno temelji na nafti in zemeljskem plinu, ki predstavljata glavni vir izvoznih prihodkov in državnih prihodkov. Državna energetika podjetja, kot je Sonatrach, igrajo osrednjo vlogo. Kljub bogatim energetskim rezervoarjem država sooča izzive: potrebo po gospodarski diverzifikaciji, visoko brezposelnostjo, predvsem med mladimi, in odvisnostjo od gibanja cen surovin na svetovnih trgih. Vlada si prizadeva za spodbujanje zasebnega sektorja, tujih neposrednih naložb in razvoj infrastrukture.

Družba, jezik in kultura

  • Prebivalstvo: država ima več deset milijonov prebivalcev (približno 40–45 milijonov, odvisno od ocen in vira), s koncentracijo na severnem obalnem pasu.
  • Jezik: uradni jeziki so arabski in tamazight (berberščina), francoski pa ostaja široko razširjen v izobraževanju, medijih in gospodarstvu kot drugi jezik.
  • Vera: prevladujejo muslimani (suniti), islamske tradicije igrajo pomembno vlogo v javnem in zasebnem življenju.
  • Kultura: bogata mešanica berberskih, arabskih in francoskih vplivov. Znana glasbena zvrst je raï, pomembna je tradicionalna kulinarika (npr. kuskus, tajine), obstajajo tudi pomembne arhitekturne in arheološke dediščine.

Naravne in kulturne znamenitosti

Alžirija ima številna naravna in zgodovinska mesta vredna ogleda: od skalnih umetnin v Tassili n'Ajjer do oaznega sistema in zgodovinskih mest, kot so Alžir (s svojo zgodovinsko medino), M'Zab in rimske ruševine v Timgad in Djemili. Nekatera območja so na seznamu svetovne dediščine UNESCO.

Dejstva in številke

  • Velikost: približno 2,38 milijona km² (največja država v Afriki po površini).
  • Glavno mesto: Alžir.
  • Valuta: alžirski dinar (DZD).
  • Uraden jezik: arabščina in tamazight; francoski pogosto v uporabi.
  • Časovni pas: CET (UTC+1).
  • Simboli: zastava z zeleno in belo polje ter rdečim polmesecem in zvezdo; dan neodvisnosti: 5. julij (1962).

Alžirija je država z bogato zgodovino, geografsko raznolikostjo in pomembno vlogo v regiji Magreb. Hkrati se sooča s sodobnimi izzivi, kot so gospodarska prenova, socialne reforme in upravljanje naravnih virov.