Alžirija
Alžirija (/ælˈdʒɪəriə/ ali /ɔːl-/), uradno Ljudska demokratična republika Alžirija, je nekdanja francoska kolonija in največja država v Afriki. Je del regije Magreb v severozahodni Afriki. Alžir je glavno mesto. Na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mavretanijo in Mali, na zahodu na Zahodno Saharo in na severozahodu na Maroko.
Alžirija na zemljevidu sveta
Zgodovina
Ljudje v Alžiriji živijo že od 10.000 let pred našim štetjem. To si lahko ogledate v narodnem parku Tassili. Do leta 600 pr. n. št. so bili Feničani v krajih Hippo Regius (zdaj Annaba), Rusicade (zdaj Skikda) in Tipasa v osrednjem obalnem delu države. Prvi muslimanski Arabci so v Alžirijo prišli sredi 7. stoletja. Veliko ljudi se je odločilo za to veroizpoved.
V 11. stoletju sta med Tunizijo in vzhodno Alžirijo (Constantois) živeli arabski plemeni Banu Hilal in Banu Sulaym. Slavni matematik Fibonacci (1170-1250) je kot najstnik živel v Alžiriji. Tu se je naučil hindujsko-arabskega številskega sistema in ugotovil, da je enostavnejši za uporabo. V letih 1500 in 1700 je špansko cesarstvo obvladovalo velik del Alžirije. Leta 1517 je Alžirija postala del Osmanskega cesarstva.
Francija je Alžirijo kolonizirala leta 1830. Leta 1954 se je Nacionalna osvobodilna fronta (Front de Libération Nationale ali FLN) želela osvoboditi od Francije. Vstopila je v vojno. Alžirija je postala neodvisna od Francije 5. julija 1962.
Leta 1963 je Ahmed Ben Bella postal prvi predsednik Alžirije.
Alžirska državljanska vojna se je začela leta 1991. Končala se je leta 2002. 24. februarja 2011 je vlada prenehala izvajati izredne razmere.
Geografija
Velik del južne Alžirije predstavlja puščava Sahara. Na severu sta gorski verigi Aures in Nememcha. Najvišja točka je gora Tahat (3.003 m).
Jeziki
Uradna jezika v državi sta arabščina kot prvi jezik in berberščina kot drugi jezik. Veliko ljudi govori tudi francosko.
Prebivalstvo
Alžirija ima približno 39,5 milijona prebivalcev. V več kot 40 mestih živi več kot 100.000 ljudi.
Oddelki
V Alžiriji je 48 pokrajin (od leta 1983):
| 1 Adrar 2 Chlef 3 Laghouat 4 Oum el Bouaghi 5 Batna 6 Bejaia 7 Biskra 8 Bečar 9 Blida 10 Bouira 11 Tamanghasset 12 Tebessa | 13 Tlemcen 14 Tiaret 15 Tizi Ouzou 16 Alžir 17 Djelfa 18 Jijel 19 Setif 20 Saïda 21 Skikda 22 Sidi Bel Abbes 23 Annaba 24 Guelma | 25 Konstantin 26 Medeja 27 Mostaganem 28 M'Sila 29 maskare 30 Ouargla 31 Oran 32 El Bayadh 33 Illizi 34 Bordj Bou Arréridj 35 Boumerdès 36 El Tarf | 37 Tindouf 38 Tissemsilt 39 El Oued 40 Khenchela 41 Souk Ahras 42 Tipasa 43 Mila 44 Ain Defla 45 Naama 46 Ain Temouchent 47 Ghardaia 48 Relizane |
Unescova svetovna dediščina
V Alžiriji je več spomenikov Unescove svetovne dediščine, med njimi Al Qal'a iz Beni Hammada, prva prestolnica Hammadidskega cesarstva; Tipasa, feničansko in pozneje rimsko mesto; Djémila in Timgad, rimski ruševini; dolina M'Zab, apnenčasta dolina z veliko urbanizirano oazo; pomembna citadela je tudi alžirska Casbah. Edina naravna svetovna dediščina je Tassili n'Ajjer, gorska veriga.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Alžirije?
O: Uradno ime Alžirije je Ljudska demokratična republika Alžirija.
V: Kje se nahaja Alžirija?
O: Alžirija se nahaja v severni Afriki in je del regije Magreb v severozahodni Afriki.
V: Katero mesto je glavno mesto Alžirije?
O: Alžir je glavno mesto Alžirije.
V: Katere države mejijo na Alžirijo?
O: Alžirija meji na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mavretanijo in Mali, na zahodu na Zahodno Saharo in na severozahodu na Maroko.
V: Ali je Alžirija velika država?
O: Da, dejansko je ena največjih držav na afriški celini in v arabskem svetu.
V: Ali ima dostop do morja?
O: Da, ima dostop do Sredozemskega morja, ki leži severno od nje.
V:Kateri regiji pripada? O:Spada v regijo Magreb v severozahodni Afriki.
