Alžirija – država, zgodovina in ključna dejstva
Alžirija (/ælˈdʒɪəriə/ ali /ɔːl-/), uradno Ljudska demokratična republika Alžirija, je nekdanja francoska kolonija in največja država v Afriki. Je del regije Magreb v severozahodni Afriki. Alžir je glavno mesto. Na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mavretanijo in Mali, na zahodu na Zahodno Saharo in na severozahodu na Maroko.
Geografija in podnebje
Alžirija zavzema ogromno območje severne Afrike (približno 2,38 milijona km²) in je geografsko zelo raznolika. Na severu so obalna obsežja s sredozemskim podnebjem, gorovja (Atlas), gozdovi in rodovitnimi kotlinami. Večji del države (jug) zajema Sahara, ki pokriva večino površine in vključuje puščavska območja, sipine in oaze. Podnebje se giblje od sredozemskega na severu do ekstremno suhega puščavskega na jugu.
Zgodovina na kratko
- Prvotni prebivalci so bili berberska ljudstva; v antičnih časih so območje naseljevali tudi Feničani in Rimljani.
- V 7. stoletju so prišle arabske osvajalske sile in islam je postal prevladujoča vera.
- V zgodnjem modernem obdobju je Alžirija postala del Osmanskega cesarstva kot regija (regentstvo), preden so Francozi začeli kolonizacijo v začetku 19. stoletja.
- Francoska kolonizacija je trajala od 1830 do 1962 in je imela globok vpliv na družbo in gospodarstvo.
- Dolga in krvava vojna za neodvisnost (vodena predvsem s strani Fronta nacionalnega osvobojenja, FLN) je potekala od 1954 do 1962, ko je bila 5. julija 1962 razglašena neodvisnost.
Politični sistem in sodobne razmere
Alžirija je uradno predsedniška republika z enopartijskimi in večstrankarskimi elementi v različnih obdobjih. Politična scena je v zadnjih desetletjih zaznamovana z močnim vplivom vojske in državnih institucij. Leta 2019 so množični miroljubni protesti (znani kot gibanje Hirak) prisilili dolgoletnega predsednika Abdelaziza Boutefliko k odstopu; nato so sledile politične spremembe in volitve. Trenutni predsednik je Abdelmadjid Tebboune (izvoljen konec 2019).
Gospodarstvo
Gospodarstvo Alžirije močno temelji na nafti in zemeljskem plinu, ki predstavljata glavni vir izvoznih prihodkov in državnih prihodkov. Državna energetika podjetja, kot je Sonatrach, igrajo osrednjo vlogo. Kljub bogatim energetskim rezervoarjem država sooča izzive: potrebo po gospodarski diverzifikaciji, visoko brezposelnostjo, predvsem med mladimi, in odvisnostjo od gibanja cen surovin na svetovnih trgih. Vlada si prizadeva za spodbujanje zasebnega sektorja, tujih neposrednih naložb in razvoj infrastrukture.
Družba, jezik in kultura
- Prebivalstvo: država ima več deset milijonov prebivalcev (približno 40–45 milijonov, odvisno od ocen in vira), s koncentracijo na severnem obalnem pasu.
- Jezik: uradni jeziki so arabski in tamazight (berberščina), francoski pa ostaja široko razširjen v izobraževanju, medijih in gospodarstvu kot drugi jezik.
- Vera: prevladujejo muslimani (suniti), islamske tradicije igrajo pomembno vlogo v javnem in zasebnem življenju.
- Kultura: bogata mešanica berberskih, arabskih in francoskih vplivov. Znana glasbena zvrst je raï, pomembna je tradicionalna kulinarika (npr. kuskus, tajine), obstajajo tudi pomembne arhitekturne in arheološke dediščine.
Naravne in kulturne znamenitosti
Alžirija ima številna naravna in zgodovinska mesta vredna ogleda: od skalnih umetnin v Tassili n'Ajjer do oaznega sistema in zgodovinskih mest, kot so Alžir (s svojo zgodovinsko medino), M'Zab in rimske ruševine v Timgad in Djemili. Nekatera območja so na seznamu svetovne dediščine UNESCO.
Dejstva in številke
- Velikost: približno 2,38 milijona km² (največja država v Afriki po površini).
- Glavno mesto: Alžir.
- Valuta: alžirski dinar (DZD).
- Uraden jezik: arabščina in tamazight; francoski pogosto v uporabi.
- Časovni pas: CET (UTC+1).
- Simboli: zastava z zeleno in belo polje ter rdečim polmesecem in zvezdo; dan neodvisnosti: 5. julij (1962).
Alžirija je država z bogato zgodovino, geografsko raznolikostjo in pomembno vlogo v regiji Magreb. Hkrati se sooča s sodobnimi izzivi, kot so gospodarska prenova, socialne reforme in upravljanje naravnih virov.
Alžirija na zemljevidu sveta
Zgodovina
Ljudje v Alžiriji živijo že od 10.000 let pred našim štetjem. To si lahko ogledate v narodnem parku Tassili. Do leta 600 pr. n. št. so bili Feničani v krajih Hippo Regius (zdaj Annaba), Rusicade (zdaj Skikda) in Tipasa v osrednjem obalnem delu države. Prvi muslimanski Arabci so v Alžirijo prišli sredi 7. stoletja. Veliko ljudi se je odločilo za to veroizpoved.
V 11. stoletju sta med Tunizijo in vzhodno Alžirijo (Constantois) živeli arabski plemeni Banu Hilal in Banu Sulaym. Slavni matematik Fibonacci (1170-1250) je kot najstnik živel v Alžiriji. Tu se je naučil hindujsko-arabskega številskega sistema in ugotovil, da je enostavnejši za uporabo. V letih 1500 in 1700 je špansko cesarstvo obvladovalo velik del Alžirije. Leta 1517 je Alžirija postala del Osmanskega cesarstva.
Francija je Alžirijo kolonizirala leta 1830. Leta 1954 se je Nacionalna osvobodilna fronta (Front de Libération Nationale ali FLN) želela osvoboditi od Francije. Vstopila je v vojno. Alžirija je postala neodvisna od Francije 5. julija 1962.
Leta 1963 je Ahmed Ben Bella postal prvi predsednik Alžirije.
Alžirska državljanska vojna se je začela leta 1991. Končala se je leta 2002. 24. februarja 2011 je vlada prenehala izvajati izredne razmere.
Geografija
Velik del južne Alžirije predstavlja puščava Sahara. Na severu sta gorski verigi Aures in Nememcha. Najvišja točka je gora Tahat (3.003 m).
Jeziki
Uradna jezika v državi sta arabščina kot prvi jezik in berberščina kot drugi jezik. Veliko ljudi govori tudi francosko.
Prebivalstvo
Alžirija ima približno 39,5 milijona prebivalcev. V več kot 40 mestih živi več kot 100.000 ljudi.
Oddelki
V Alžiriji je 48 pokrajin (od leta 1983):
| 1 Adrar 2 Chlef 3 Laghouat 4 Oum el Bouaghi 5 Batna 6 Bejaia 7 Biskra 8 Bečar 9 Blida 10 Bouira 11 Tamanghasset 12 Tebessa | 13 Tlemcen 14 Tiaret 15 Tizi Ouzou 16 Alžir 17 Djelfa 18 Jijel 19 Setif 20 Saïda 21 Skikda 22 Sidi Bel Abbes 23 Annaba 24 Guelma | 25 Konstantin 26 Medeja 27 Mostaganem 28 M'Sila 29 maskare 30 Ouargla 31 Oran 32 El Bayadh 33 Illizi 34 Bordj Bou Arréridj 35 Boumerdès 36 El Tarf | 37 Tindouf 38 Tissemsilt 39 El Oued 40 Khenchela 41 Souk Ahras 42 Tipasa 43 Mila 44 Ain Defla 45 Naama 46 Ain Temouchent 47 Ghardaia 48 Relizane |
Unescova svetovna dediščina
V Alžiriji je več spomenikov Unescove svetovne dediščine, med njimi Al Qal'a iz Beni Hammada, prva prestolnica Hammadidskega cesarstva; Tipasa, feničansko in pozneje rimsko mesto; Djémila in Timgad, rimski ruševini; dolina M'Zab, apnenčasta dolina z veliko urbanizirano oazo; pomembna citadela je tudi alžirska Casbah. Edina naravna svetovna dediščina je Tassili n'Ajjer, gorska veriga.
Vprašanja in odgovori
V: Kakšno je uradno ime Alžirije?
O: Uradno ime Alžirije je Ljudska demokratična republika Alžirija.
V: Kje se nahaja Alžirija?
O: Alžirija se nahaja v severni Afriki in je del regije Magreb v severozahodni Afriki.
V: Katero mesto je glavno mesto Alžirije?
O: Alžir je glavno mesto Alžirije.
V: Katere države mejijo na Alžirijo?
O: Alžirija meji na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mavretanijo in Mali, na zahodu na Zahodno Saharo in na severozahodu na Maroko.
V: Ali je Alžirija velika država?
O: Da, dejansko je ena največjih držav na afriški celini in v arabskem svetu.
V: Ali ima dostop do morja?
O: Da, ima dostop do Sredozemskega morja, ki leži severno od nje.
V:Kateri regiji pripada? O:Spada v regijo Magreb v severozahodni Afriki.
