Islam: verovanja, Koran, muslimani in zgodovina religije
Islam (/ˈɪslɑːm/; arabsko: ٱلْإِسْلَام, romanizirano: al-Islām, [alʔɪsˈlaːm] ( poslušaj)) je abrahamska monoteistična religija, katere temeljna zahteva je vera v enega Boga (v arabščini Alah). Osrednje versko besedilo islama je Koranu (tudi Qur'an; napisana razodetja v arabščini), ki ga muslimani smatrajo za Božjo neposredno besedo, razodeto preroku Mohamedu preko angela Džibril in kot dokončno vodilo človeštvu. Mohameda muslimani spoštujejo kot preroka in Božjega poslanca.
Temeljna prepričanja
Osrednja teološka načela islama vključujejo:
- Tawhid — prepričanje v enost Boga (edinačnost in nedeljivost Boga);
- vera v angele, ki so Božja bitja brez volje;
- vera v Božja sporočila, vključno s svetimi spisi (Koran kot dokončno razodetje);
- vera v preroke, katerih vrhunec je prerok Mohamed;
- vera v življenje po smrti, sodni dan (sodnega dne) in odgovornost za dejanja;
- vera v določeno stopnjo Božje previdnosti in predestinacije (qadar).
Preroki in razodetja
Muslimani verjamejo, da je Bog poslal velike preroke skozi zgodovino, med katerimi so Adamom, Noetom (Nuh), Abrahamom (Ibrahim), Mojzesom (Musa) in Jezusom (Isa). Po islamskem prepričanju so vsa ta razodetja izražala enako temeljno resnico o Božji edinosti, vendar so se skupnosti sčasoma oddaljile od prvotnega sporočila; kot del verske kozmologije se omenjata tudi vloga šejtana oziroma satan, ki povzroča zablode. Muslimani verjamejo, da je Koran, napisan v arabščini, zaščiten pred spreminjanjem in ostaja zaključeno Božje sporočilo do sodnega dne.
Vir tradicije: Koran in hadis
Koranu sledijo pravila in razlage, ki izhajajo iz tradicije preroka Mohameda — to so hadisi (poročila o dejstvih in izrekih preroka). Ta gradiva so zbrana in prepisana v številnih zbirkah; poleg Korana jih muslimani uporabljajo kot vodilo za prakso vere in morale. V besedilu članka o praksi in navodilih so ohranjeni tudi zapisi, ki jih v literaturi najdemo kot poročil o tem, kaj je Mohamed učil, (hadisi), in ti skupaj s Koronom tvorijo temelje za islamsko pravo (šeriat) in versko etiko.
Prakse in verski obredi
V vsakdanji verski življenjski praksi večina muslimanov sledi petim osnovnim obvezam, znanim kot pet stebrov islama:
- Šahada — izpoved vere: »Ni boga razen Boga in Mohamed je njegov poslanec«;
- Salah — pet dnevnih molitev z določenimi položaji in recitacijami;
- Zakat — verski davčni prispevek za pomoč revnim in podporo skupnosti;
- Sawm — post v mesecu ramadanu kot oblika duhovne očiščenosti;
- Hajj — romanje v Meko, ki ga naj bi opravil vsak poklican musliman vsaj enkrat v življenju, če mu to finančno in zdravstveno omogoča.
Pomembna verska praznovanja sta Eid al-Fitr (praznik po koncu ramadana) in Eid al-Adha (praznik žrtvovanja, povezan z romanjem in spominom na Abrahamovo predanost).
Skupine, šole in verska raznolikost
Večina muslimanov pripada eni od dveh glavnih vej: sunitski islam (najpogosteje navedena ocena je med 75–90 % vseh muslimanov) in šiitski islam (okoli 10–20 %). Znotraj teh velikih vej obstajajo številne pravne šole (madhhab) in teološke smeri; v sunitem so med najpomembnejšimi hanafijski, malikijski, šafijski in hanbalijski pravni sistem, pri šiitih pa so pomembne tradicije dvanajstnikov, ismailitov in zaydijev. Poleg teh institucionalnih razločitev obstajajo še mistične smeri, kot je sufizem, ter lokalne in kulturne različice vere, na primer aleviti v Turčiji in druge regionalne skupnosti.
Zgodovina in širjenje
Islam se je pojavil v 7. stoletju na Arabski polotok ob preroku Mohamedu. Prehod iz zgodnjega časa v širše politične in kulturne sisteme se je zgodil po dogodku Hidžre (622 n. št.), ko je nastala prva muslimanska skupnost v Medini. V naslednjih stoletjih so se pojavile prve islamske države (Rashidun, Omajjadi, Abasidi) in z nadaljnjim širjenjem skozi trgovske poti, osvajanja in kulturne izmenjave je islam razširil svoj vpliv po Bližnjem vzhodu, severni Afriki, Srednji Aziji, južni in jugovzhodni Aziji ter do Evrope. V zgodovini so imeli pomembno vlogo tudi Osmansko cesarstvo in druge regionalne sile.
Pravo, kultura in sodobni izzivi
Šeriat (islamsko pravo) zajema verske obrede, družinske in pravne zadeve ter moralne smernice; v praksi se obseg in interpretacija šeriata razlikujejo glede na pravno šolo in državno ureditev. Islam je v zgodovini pomembno vplival na umetnost, arhitekturo, znanost in filozofijo v regijah, kjer je prevladoval. Danes muslimanske skupnosti predstavljajo veliko kulturno in politično raznolikost; v različnih državah in med skupnostmi obstajajo različni pristopi k sekularizaciji, modernizaciji, vlogi žene, izobraževanju in mednarodnim vprašanjem.
Demografija in sodobni pomen
Islam je ena največjih svetovnih religij. Danes ima po ocenah več sto milijonov vernikov; pogoste ocene navajajo okoli 1,8 milijarde ljudi (približno četrtina svetovnega prebivalstva), zaradi rasti prebivalstva pa je islam ena od najhitreje rastočih religij. Muslimani živijo v številnih državah po svetu — največje populacije so v Aziji in Afriki, medtem ko so v Evropi in Ameriki muslimanske skupnosti prav tako prisotne in raznolike.
Zaključek
Islam je kompleksen in raznolik verski sistem z bogato zgodovino, teološkimi tradicijami in različnimi praksami, ki jih oblikujejo tako verski viri kot lokalne kulture. Razumevanje islama zahteva pozornost do njegovega svetega besedila (Koranu), tradicije preroka (poročil o tem, kaj je Mohamed učil,) ter zgodovinskega in sodobnega konteksta, v katerem živijo muslimani po vsem svetu.
Prepričanja in prakse
Pet stebrov islama
V skladu z islamsko tradicijo bi morali muslimani storiti pet osnovnih stvari. Imenujejo se "pet stebrov islama":
- Tawheed: Pričevanje (v angleščini faith) je jedro muslimanskega prepričanja, da ni drugega boga kot sam Alah in da je Mohamed njegov zadnji poslanec.
- Salaat: Muslimani molijo petkrat na dan ob posebnih dnevnih urah. Pri molitvi so obrnjeni proti Kaabi, veliki kockasti zgradbi, ki se nahaja v svetem mestu Meka. Salat je v perzijskem, turškem in urdujskem jeziku namaz. Šiitski muslimani lahko molijo popoldansko in večerno molitev takoj drugo za drugo.
- Zakat: (dobrodelnost v angleščini) za pomoč ljudem, ki nimajo denarja ali potrebujejo pomoč.
- Sawm ali Siyam: Sama: post med ramadanom, devetim mesecem islamskega leta. Muslimani en lunarni mesec od zore do sončnega zahoda ne jedo in ne pijejo. Po ramadanu je praznik, imenovan Eid al-Fitr (kar v angleščini pomeni "praznik konca posta"). Na dan Eid al-Fitr gredo muslimani običajno zjutraj v mošejo na posebno versko bogoslužje, nato pa imajo zabavo z družinami in prijatelji.
- Hadž (romanje v angleščini): V mesecu zulhejja, 12. mesecu islamskega koledarja, je romarska sezona, ko se številni muslimani odpravijo v Meko, najsvetejše mesto islama. Če pa musliman finančno ne zmore opraviti hadža, mu tega ni treba storiti. Tisti, ki imajo velike finančne zmožnosti, so bili najbolj zavezani k opravljanju hadža.
Opomba: Pet stebrov islama je izraz sunitskega islama, ki je nastal na podlagi hadisov. V šiitskem islamu obstaja še en izraz Osul al-Din (v angleščini Religion Principles). Ta vsebuje pet prepričanj: Tawheed, Adl, Nabovah, Imamah, Maad.
Koran
V islamskem verovanju je Koran sveta knjiga islama in vsebuje besede Alaha (Boga), preroku Mohamedu pa ga je posredoval nadangel Jibraeel, ki je bil od Adama naprej zadolžen za prenašalca Božjih besed kot vodila človeštvu. Koran je osrednja referenčna točka in je vez, ki povezuje človeštvo z Bogom.
Koran vsebuje številne odlomke in poglavja, ki do potankosti obravnavajo vse vidike človeštva. Od stvarjenja in spočetja človeškega otroka do podrobnosti o Zemlji in še dlje. Z vidika človeškega življenja vsebuje zgodbe in pripovedi o starih civilizacijah in preteklih prerokih ter njihove življenjske kronike. Koran vsebuje tudi sirsko pravo ali hudud in poudarja enake pravice moških in žensk, pri čemer imajo matere poseben status, saj je grešno, če jih le pogledamo.
V Koranu je skupaj 30 juzukov. V vsakem juzuku je veliko sur ali verzov, 114 sur se začne s suro al-Fatehah (Začetek) in konča s suro an-Naas (Človeštvo). Hafeez je musliman, ki si je Koran zapomnil in lahko natančno recitira vsako besedo v Koranu, ne da bi obrnil eno stran, ter jih uporablja v vsakdanjem življenju.
Drugi pomembni nauki v islamu so sunna (ki govori o Mohamedovem življenju) in hadisi (zbirke pogovorov, za katere muslimani verjamejo, da jih je Mohamed povedal).
Koran v islamu velja za priročnik za vse človeštvo, njegove nauke pa morajo bralci uresničevati in deliti z drugimi.
Kraj čaščenja / branje Korana
Muslimani molijo v kraju čaščenja, imenovanem mošeja. V arabščini se mošeja imenuje masdžid. Večina mošej je bila večinoma prepoznavna po tem, da imajo vsaj eno kupolo, nekatere pa imajo enega ali več stolpov. Vendar je bilo veliko mošej zgrajenih brez kupol ali stolpov.
Muslimani se pred vstopom v masdžid za molitev sezujejo. Molitev je ena od najpomembnejših stvari, ki jih musliman opravlja.
Molitev
Musliman je petkrat na dan povabljen k molitvi ali solah. Ta poziv k molitvi se imenuje adhan. Muezin, človek, izbran za klic k molitvi, uporablja zvočnik, ki prenaša njegov glas ljudem v bližini. V muslimanskih državah se klic k molitvi pogosto izvaja na glas, javno. Klic k molitvi je za večino ljudi v muslimanskih državah običajen del vsakdanjega življenja.
Muslimani molijo na preprogi, ki se v angleščini imenuje prayer mat ali prayer rug. Pogosta arabska imena za molitveno preprogo so sajjāda in namazlık.
Ko je čas za molitev, so muslimani obrnjeni v smer Qibla - smer, v kateri naj bi molili, proti Meki. Nato razgrnejo molitveno preprogo in molijo k Bogu.
Mir z njim
V skladu z islamskim naukom morajo muslimani reči "Mir z njim" (PBUH ali pbuh), kadarkoli slišijo Prerokovo ime. Na ta način izkazujejo spoštovanje Mohamedu in drugim prerokom.
Molitvena podloga
Muslimani molijo v mošeji, kot je ta v Jeruzalemu.
Moški molijo v mošeji.
Koran je za muslimane sveta knjiga. Verjamejo, da je v njej razodeta Božja beseda.
Islam v svetu
Leta 2009 je bila v 232 državah in ozemljih opravljena študija. Ta študija je pokazala, da je 23 % svetovnega prebivalstva ali 1,57 milijarde ljudi muslimanov. Od tega je od 75 do 90 % sunitov in od 10 do 25 % šiitov. Majhen del pripadnikov je pripadnikov drugih islamskih sekt. V približno petdesetih državah je več kot polovica ljudi muslimanov. Arabci predstavljajo približno dvajset odstotkov vseh muslimanov na svetu. Islam ima tri svete kraje: Jeruzalem, Meko in Medino.
Večina muslimanov živi v Aziji in Afriki. Približno 62 % svetovnih muslimanov živi v Aziji, v Indoneziji, Pakistanu, Indiji in Bangladešu pa je več kot 683 milijonov vernikov. Na Bližnjem vzhodu so nearabske države, kot sta Turčija in Iran, največje muslimanske države; v Afriki imata največje muslimanske skupnosti Egipt in Nigerija.
Po večini ocen je v Ljudski republiki Kitajski približno 20 do 30 milijonov muslimanov (1,5 do 2 % prebivalstva). Vendar pa podatki, ki jih je U.S. News & World Report posredoval Mednarodni center za prebivalstvo državne univerze v San Diegu, kažejo, da je na Kitajskem 65,3 milijona muslimanov. Islam je v številnih evropskih državah druga največja religija za krščanstvom, v Ameriki pa počasi dohiteva ta status.
Države, v katerih je več kot polovica prebivalcev muslimanov.
Različne denominacije
Tako kot v drugih religijah so se tudi v islamu sčasoma razvila različna gibanja. Ta gibanja temeljijo na različnih razlagah svetih spisov. V naslednjih razdelkih so navedena najpogostejša gibanja.
- Muslimani brez veroizpovedi so muslimani, ki ne sledijo nobeni veji in se preprosto imenujejo muslimani. Imenujejo se tudi Ghayr Muqallids.
- Muwahidini ali muwahidski muslimani so gibanje za obnovo muslimanstva, ki sprejema glavni tok islama, vendar se raje usmerja k prevladi božjih zapovedi pri vprašanjih, ki se nanašajo na šeriatsko pravo. Muvahidisti verjamejo, da je sodobni islam pomešan s številnimi kulturnimi tradicijami, in to želijo spremeniti.
- Šiiti verjamejo, da tako kot lahko samo Bog imenuje preroka, lahko imenuje tudi drugega voditelja po preroku. Šiitski muslimani verjamejo, da je Bog za voditelja po Mohamedu izbral Alija. Približno 10-20 % muslimanov je šiitov, kar pomeni, da jih je po vsem svetu približno 120 milijonov. Šiitski muslimani predstavljajo večino muslimanov v Iranu, Azerbajdžanu, Bahrajnu, Iraku in Libanonu. V Jemnu je največja šiitska skupnost adhab. Šiiti se običajno zberejo na dan ašure v Karbali. Sprejemajo štiri hadise.
- Sunnizem meni, da je Abu Bakr Mohamedov naslednik. Suniti predstavljajo približno 75 % muslimanov. Suniti verjamejo, da morajo voditelje islama izbrati prebivalci muslimanskega sveta. Po smrti Abu Bakra je njegovo mesto zasedel Omar, nato Uthman in nato Ali. Vsi so bili Mohamedovi spremljevalci in so živeli v Medini. Sunitska prepričanja običajno temeljijo na Koranu in Kutub al-Sittah (šest hadisov). Suniti se včasih imenujejo buharisti.
- Sufiji so veja islama, ki se bolj osredotoča na duhovne in mistične elemente islama. Sufiji svoje molitve običajno zaključijo z recitacijo dhikra.
- Koranijoni na splošno zavračajo avtoriteto hadisov. Takšni muslimani, znani tudi kot koranisti in ahle Koran, verjamejo, da je Koran edini vir vodenja. Pravijo, da hadisi niso potrjeni s Koranom, nekateri pa jih označujejo za inovativno bid'ah.
- Ibadi so muslimani, ki izhajajo iz kharijitov. Ibadisti imajo danes reformirana prepričanja iz prvotnih kharidžitov.
- Ahmadijci so muslimani, ki sledijo Mirzi Ghulamu Ahmedu, ki ga imajo za mahdija. Delijo se na dve podskupini: Muslimansko skupnost Ahmadija in Gibanje Lahore Ahmadija.
- Islamska nacija je islamska denominacija, namenjena predvsem Afroameričanom.
- Petodstotni narod, denominacija, ki jo sestavljajo predvsem Afroameričani, znana tudi kot Narod bogov in Zemljanov.
Sufijski vrtinčasti derviši v Turčiji
Sorodne strani
- Islamska nacija
- Sunitski islam
- Šiitski islam
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je islam?
O: Islam je abrahamska monoteistična religija, ki uči in veruje v Koran, sveto pismo islama. Pomeni podreditev božji volji, muslimani pa na Mohameda gledajo kot na Božjega preroka in poslanca.
V: Kdo so muslimani?
O: Muslimani so verniki islama, ki se podrejajo božji volji.
V: Kaj v islamu pomeni "kafir"?
O: Kafir je izraz, ki se v islamu uporablja za nemuslimane.
V: Kako je jezikovno opredeljen?
O: Jezikovno je islam opredeljen kot predaja božjim ukazom brez ugovora, podrejanja, upora ali trmoglavosti.
V: Kaj muslimani verjamejo o prerokih pred Mohamedom?
O: Muslimani verjamejo, da je bilo pred Mohamedom od začetka človeštva veliko drugih prerokov, vključno z Adamom, Noetom (Nuhom), Abrahamom (Ibrahimom), Mojzesom (Muso) in Jezusom (Izo). Verjamejo, da je vsem tem prerokom Bog dal sporočila, vendar je satan povzročil, da so se pretekle skupnosti od njih oddaljile.
V: Katere skupine predstavljajo večino muslimanskega prebivalstva?
O: Večina muslimanov pripada eni od dveh skupin: sunitskemu islamu, ki predstavlja 75-90 %, ali šiitskemu islamu, ki predstavlja 10-20 %. Obstajajo tudi druge manjše skupine, kot so aleviti v Turčiji.
V: Koliko privržencev ima islam po vsem svetu?
O: Islam je s približno 1,75 milijarde pripadnikov (24 % svetovnega prebivalstva) druga največja religija na svetu in hitro raste tako po svetu kot tudi v Evropi.
