Islam (/ˈɪslɑːm/; arabsko: ٱلْإِسْلَام, romanizirano: al-Islām, [alʔɪsˈlaːm] ( poslušaj)) je abrahamska monoteistična religija, katere temeljna zahteva je vera v enega Boga (v arabščini Alah). Osrednje versko besedilo islama je Koranu (tudi Qur'an; napisana razodetja v arabščini), ki ga muslimani smatrajo za Božjo neposredno besedo, razodeto preroku Mohamedu preko angela Džibril in kot dokončno vodilo človeštvu. Mohameda muslimani spoštujejo kot preroka in Božjega poslanca.

Temeljna prepričanja

Osrednja teološka načela islama vključujejo:

  • Tawhid — prepričanje v enost Boga (edinačnost in nedeljivost Boga);
  • vera v angele, ki so Božja bitja brez volje;
  • vera v Božja sporočila, vključno s svetimi spisi (Koran kot dokončno razodetje);
  • vera v preroke, katerih vrhunec je prerok Mohamed;
  • vera v življenje po smrti, sodni dan (sodnega dne) in odgovornost za dejanja;
  • vera v določeno stopnjo Božje previdnosti in predestinacije (qadar).

Preroki in razodetja

Muslimani verjamejo, da je Bog poslal velike preroke skozi zgodovino, med katerimi so Adamom, Noetom (Nuh), Abrahamom (Ibrahim), Mojzesom (Musa) in Jezusom (Isa). Po islamskem prepričanju so vsa ta razodetja izražala enako temeljno resnico o Božji edinosti, vendar so se skupnosti sčasoma oddaljile od prvotnega sporočila; kot del verske kozmologije se omenjata tudi vloga šejtana oziroma satan, ki povzroča zablode. Muslimani verjamejo, da je Koran, napisan v arabščini, zaščiten pred spreminjanjem in ostaja zaključeno Božje sporočilo do sodnega dne.

Vir tradicije: Koran in hadis

Koranu sledijo pravila in razlage, ki izhajajo iz tradicije preroka Mohameda — to so hadisi (poročila o dejstvih in izrekih preroka). Ta gradiva so zbrana in prepisana v številnih zbirkah; poleg Korana jih muslimani uporabljajo kot vodilo za prakso vere in morale. V besedilu članka o praksi in navodilih so ohranjeni tudi zapisi, ki jih v literaturi najdemo kot poročil o tem, kaj je Mohamed učil, (hadisi), in ti skupaj s Koronom tvorijo temelje za islamsko pravo (šeriat) in versko etiko.

Prakse in verski obredi

V vsakdanji verski življenjski praksi večina muslimanov sledi petim osnovnim obvezam, znanim kot pet stebrov islama:

  • Šahada — izpoved vere: »Ni boga razen Boga in Mohamed je njegov poslanec«;
  • Salah — pet dnevnih molitev z določenimi položaji in recitacijami;
  • Zakat — verski davčni prispevek za pomoč revnim in podporo skupnosti;
  • Sawm — post v mesecu ramadanu kot oblika duhovne očiščenosti;
  • Hajj — romanje v Meko, ki ga naj bi opravil vsak poklican musliman vsaj enkrat v življenju, če mu to finančno in zdravstveno omogoča.

Pomembna verska praznovanja sta Eid al-Fitr (praznik po koncu ramadana) in Eid al-Adha (praznik žrtvovanja, povezan z romanjem in spominom na Abrahamovo predanost).

Skupine, šole in verska raznolikost

Večina muslimanov pripada eni od dveh glavnih vej: sunitski islam (najpogosteje navedena ocena je med 75–90 % vseh muslimanov) in šiitski islam (okoli 10–20 %). Znotraj teh velikih vej obstajajo številne pravne šole (madhhab) in teološke smeri; v sunitem so med najpomembnejšimi hanafijski, malikijski, šafijski in hanbalijski pravni sistem, pri šiitih pa so pomembne tradicije dvanajstnikov, ismailitov in zaydijev. Poleg teh institucionalnih razločitev obstajajo še mistične smeri, kot je sufizem, ter lokalne in kulturne različice vere, na primer aleviti v Turčiji in druge regionalne skupnosti.

Zgodovina in širjenje

Islam se je pojavil v 7. stoletju na Arabski polotok ob preroku Mohamedu. Prehod iz zgodnjega časa v širše politične in kulturne sisteme se je zgodil po dogodku Hidžre (622 n. št.), ko je nastala prva muslimanska skupnost v Medini. V naslednjih stoletjih so se pojavile prve islamske države (Rashidun, Omajjadi, Abasidi) in z nadaljnjim širjenjem skozi trgovske poti, osvajanja in kulturne izmenjave je islam razširil svoj vpliv po Bližnjem vzhodu, severni Afriki, Srednji Aziji, južni in jugovzhodni Aziji ter do Evrope. V zgodovini so imeli pomembno vlogo tudi Osmansko cesarstvo in druge regionalne sile.

Pravo, kultura in sodobni izzivi

Šeriat (islamsko pravo) zajema verske obrede, družinske in pravne zadeve ter moralne smernice; v praksi se obseg in interpretacija šeriata razlikujejo glede na pravno šolo in državno ureditev. Islam je v zgodovini pomembno vplival na umetnost, arhitekturo, znanost in filozofijo v regijah, kjer je prevladoval. Danes muslimanske skupnosti predstavljajo veliko kulturno in politično raznolikost; v različnih državah in med skupnostmi obstajajo različni pristopi k sekularizaciji, modernizaciji, vlogi žene, izobraževanju in mednarodnim vprašanjem.

Demografija in sodobni pomen

Islam je ena največjih svetovnih religij. Danes ima po ocenah več sto milijonov vernikov; pogoste ocene navajajo okoli 1,8 milijarde ljudi (približno četrtina svetovnega prebivalstva), zaradi rasti prebivalstva pa je islam ena od najhitreje rastočih religij. Muslimani živijo v številnih državah po svetu — največje populacije so v Aziji in Afriki, medtem ko so v Evropi in Ameriki muslimanske skupnosti prav tako prisotne in raznolike.

Zaključek

Islam je kompleksen in raznolik verski sistem z bogato zgodovino, teološkimi tradicijami in različnimi praksami, ki jih oblikujejo tako verski viri kot lokalne kulture. Razumevanje islama zahteva pozornost do njegovega svetega besedila (Koranu), tradicije preroka (poročil o tem, kaj je Mohamed učil,) ter zgodovinskega in sodobnega konteksta, v katerem živijo muslimani po vsem svetu.