Islam

Prepričanja in prakse

Pet stebrov islama

V skladu z islamsko tradicijo bi morali muslimani storiti pet osnovnih stvari. Imenujejo se "pet stebrov islama":

1. Tawheed: Pričevanje (v angleščini faith) je jedro muslimanskega prepričanja, da ni drugega boga kot sam Alah in da je Mohamed njegov zadnji poslanec.
2. Salaat: Muslimani molijo petkrat na dan ob posebnih dnevnih urah. Pri molitvi so obrnjeni proti Kaabi, veliki kockasti zgradbi, ki se nahaja v svetem mestu Meka. Salat je v perzijskem, turškem in urdujskem jeziku namaz. Šiitski muslimani lahko molijo popoldansko in večerno molitev takoj drugo za drugo.
3. Zakat: (dobrodelnost v angleščini) za pomoč ljudem, ki nimajo denarja ali potrebujejo pomoč.
4. Sawm ali Siyam: Sama: post med ramadanom, devetim mesecem islamskega leta. Muslimani en lunarni mesec od zore do sončnega zahoda ne jedo in ne pijejo. Po ramadanu je praznik, imenovan Eid al-Fitr (kar v angleščini pomeni "praznik konca posta"). Na dan Eid al-Fitr gredo muslimani običajno zjutraj v mošejo na posebno versko bogoslužje, nato pa imajo zabavo z družinami in prijatelji.
5. Hadž (romanje v angleščini): V mesecu zulhejja, 12. mesecu islamskega koledarja, je romarska sezona, ko se številni muslimani odpravijo v Meko, najsvetejše mesto islama. Če pa musliman finančno ne zmore opraviti hadža, mu tega ni treba storiti. Tisti, ki imajo velike finančne zmožnosti, so bili najbolj zavezani k opravljanju hadža.

Opomba: Pet stebrov islama je izraz sunitskega islama, ki je nastal na podlagi hadisov. V šiitskem islamu obstaja še en izraz Osul al-Din (v angleščini Religion Principles). Ta vsebuje pet prepričanj: Tawheed, Adl, Nabovah, Imamah, Maad.

Koran

V islamskem verovanju je Koran sveta knjiga islama in vsebuje besede Alaha (Boga), preroku Mohamedu pa ga je posredoval nadangel Jibraeel, ki je bil od Adama naprej zadolžen za prenašalca Božjih besed kot vodila človeštvu. Koran je osrednja referenčna točka in je vez, ki povezuje človeštvo z Bogom.

Koran vsebuje številne odlomke in poglavja, ki do potankosti obravnavajo vse vidike človeštva. Od stvarjenja in spočetja človeškega otroka do podrobnosti o Zemlji in še dlje. Z vidika človeškega življenja vsebuje zgodbe in pripovedi o starih civilizacijah in preteklih prerokih ter njihove življenjske kronike. Koran vsebuje tudi sirsko pravo ali hudud in poudarja enake pravice moških in žensk, pri čemer imajo matere poseben status, saj je grešno, če jih le pogledamo.

V Koranu je skupaj 30 juzukov. V vsakem juzuku je veliko sur ali verzov, 114 sur se začne s suro al-Fatehah (Začetek) in konča s suro an-Naas (Človeštvo). Hafeez je musliman, ki si je Koran zapomnil in lahko natančno recitira vsako besedo v Koranu, ne da bi obrnil eno stran, ter jih uporablja v vsakdanjem življenju.

Drugi pomembni nauki v islamu so sunna (ki govori o Mohamedovem življenju) in hadisi (zbirke pogovorov, za katere muslimani verjamejo, da jih je Mohamed povedal).

Koran v islamu velja za priročnik za vse človeštvo, njegove nauke pa morajo bralci uresničevati in deliti z drugimi.

Kraj čaščenja / branje Korana

Muslimani molijo v kraju čaščenja, imenovanem mošeja. V arabščini se mošeja imenuje masdžid. Večina mošej je bila večinoma prepoznavna po tem, da imajo vsaj eno kupolo, nekatere pa imajo enega ali več stolpov. Vendar je bilo veliko mošej zgrajenih brez kupol ali stolpov.

Muslimani se pred vstopom v masdžid za molitev sezujejo. Molitev je ena od najpomembnejših stvari, ki jih musliman opravlja.

Molitev

Musliman je petkrat na dan povabljen k molitvi ali solah. Ta poziv k molitvi se imenuje adhan. Muezin, človek, izbran za klic k molitvi, uporablja zvočnik, ki prenaša njegov glas ljudem v bližini. V muslimanskih državah se klic k molitvi pogosto izvaja na glas, javno. Klic k molitvi je za večino ljudi v muslimanskih državah običajen del vsakdanjega življenja.

Muslimani molijo na preprogi, ki se v angleščini imenuje prayer mat ali prayer rug. Pogosta arabska imena za molitveno preprogo so sajjāda in namazlık.

Ko je čas za molitev, so muslimani obrnjeni v smer Qibla - smer, v kateri naj bi molili, proti Meki. Nato razgrnejo molitveno preprogo in molijo k Bogu.

Mir z njim

V skladu z islamskim naukom morajo muslimani reči "Mir z njim" (PBUH ali pbuh), kadarkoli slišijo Prerokovo ime. Na ta način izkazujejo spoštovanje Mohamedu in drugim prerokom.

Molitvena podloga


Muslimani molijo v mošeji, kot je ta v Jeruzalemu.


Moški molijo v mošeji.


Koran je za muslimane sveta knjiga. Verjamejo, da je v njej razodeta Božja beseda.

Islam v svetu

Leta 2009 je bila v 232 državah in ozemljih opravljena študija. Ta študija je pokazala, da je 23 % svetovnega prebivalstva ali 1,57 milijarde ljudi muslimanov. Od tega je od 75 do 90 % sunitov in od 10 do 25 % šiitov. Majhen del pripadnikov je pripadnikov drugih islamskih sekt. V približno petdesetih državah je več kot polovica ljudi muslimanov. Arabci predstavljajo približno dvajset odstotkov vseh muslimanov na svetu. Islam ima tri svete kraje: Jeruzalem, Meko in Medino.

Večina muslimanov živi v Aziji in Afriki. Približno 62 % svetovnih muslimanov živi v Aziji, v Indoneziji, Pakistanu, Indiji in Bangladešu pa je več kot 683 milijonov vernikov. Na Bližnjem vzhodu so nearabske države, kot sta Turčija in Iran, največje muslimanske države; v Afriki imata največje muslimanske skupnosti Egipt in Nigerija.

Po večini ocen je v Ljudski republiki Kitajski približno 20 do 30 milijonov muslimanov (1,5 do 2 % prebivalstva). Vendar pa podatki, ki jih je U.S. News & World Report posredoval Mednarodni center za prebivalstvo državne univerze v San Diegu, kažejo, da je na Kitajskem 65,3 milijona muslimanov. Islam je v številnih evropskih državah druga največja religija za krščanstvom, v Ameriki pa počasi dohiteva ta status.

Države, v katerih je več kot polovica prebivalcev muslimanov.

Različne denominacije

Tako kot v drugih religijah so se tudi v islamu sčasoma razvila različna gibanja. Ta gibanja temeljijo na različnih razlagah svetih spisov. V naslednjih razdelkih so navedena najpogostejša gibanja.

• Muslimani brez veroizpovedi so muslimani, ki ne sledijo nobeni veji in se preprosto imenujejo muslimani. Imenujejo se tudi Ghayr Muqallids.
• Muwahidini ali muwahidski muslimani so gibanje za obnovo muslimanstva, ki sprejema glavni tok islama, vendar se raje usmerja k prevladi božjih zapovedi pri vprašanjih, ki se nanašajo na šeriatsko pravo. Muvahidisti verjamejo, da je sodobni islam pomešan s številnimi kulturnimi tradicijami, in to želijo spremeniti.
• Šiiti verjamejo, da tako kot lahko samo Bog imenuje preroka, lahko imenuje tudi drugega voditelja po preroku. Šiitski muslimani verjamejo, da je Bog za voditelja po Mohamedu izbral Alija. Približno 10-20 % muslimanov je šiitov, kar pomeni, da jih je po vsem svetu približno 120 milijonov. Šiitski muslimani predstavljajo večino muslimanov v Iranu, Azerbajdžanu, Bahrajnu, Iraku in Libanonu. V Jemnu je največja šiitska skupnost adhab. Šiiti se običajno zberejo na dan ašure v Karbali. Sprejemajo štiri hadise.
• Sunnizem meni, da je Abu Bakr Mohamedov naslednik. Suniti predstavljajo približno 75 % muslimanov. Suniti verjamejo, da morajo voditelje islama izbrati prebivalci muslimanskega sveta. Po smrti Abu Bakra je njegovo mesto zasedel Omar, nato Uthman in nato Ali. Vsi so bili Mohamedovi spremljevalci in so živeli v Medini. Sunitska prepričanja običajno temeljijo na Koranu in Kutub al-Sittah (šest hadisov). Suniti se včasih imenujejo buharisti.

• Sufiji so veja islama, ki se bolj osredotoča na duhovne in mistične elemente islama. Sufiji svoje molitve običajno zaključijo z recitacijo dhikra.
• Koranijoni na splošno zavračajo avtoriteto hadisov. Takšni muslimani, znani tudi kot koranisti in ahle Koran, verjamejo, da je Koran edini vir vodenja. Pravijo, da hadisi niso potrjeni s Koranom, nekateri pa jih označujejo za inovativno bid'ah.
• Ibadi so muslimani, ki izhajajo iz kharijitov. Ibadisti imajo danes reformirana prepričanja iz prvotnih kharidžitov.
• Ahmadijci so muslimani, ki sledijo Mirzi Ghulamu Ahmedu, ki ga imajo za mahdija. Delijo se na dve podskupini: Muslimansko skupnost Ahmadija in Gibanje Lahore Ahmadija.
• Islamska nacija je islamska denominacija, namenjena predvsem Afroameričanom.
• Petodstotni narod, denominacija, ki jo sestavljajo predvsem Afroameričani, znana tudi kot Narod bogov in Zemljanov.

Sufijski vrtinčasti derviši v Turčiji

Sorodne strani

• Islamska nacija
• Sunitski islam
• Šiitski islam