Bangladeš

Etimologija

Bangladeš je nova država v starodavni deželi. Tako kot preostali del Južne Azije je opisan kot država, ki se nenehno spopada s protislovji in je, milo rečeno, zaznamovana z nedoslednostmi. Ni niti samostojna geografska enota niti dobro opredeljena zgodovinska enota. Kljub temu je med desetimi najštevilčnejšimi narodi; kraj, ki je svojo politično identiteto iskal dlje časa, intenzivno in mučno.

Beseda Bangladeš izhaja iz besede "Vanga", ki je bila prvič omenjena v hindujskem svetišču Aitareya Aranyaka (nastalo med letoma 500 pred našim štetjem in 500 našega štetja). Bengalijo naj bi prvi koloniziral princ Vanga, sin kralja Balija in kraljice Sudešne iz Lunarne dinastije. Izraz Vanga izhaja iz jezikov na sosednjih območjih. Ena od šol jezikoslovcev trdi, da beseda "Vanga" izhaja iz tibetanske besede "Bans", ki pomeni "moker in vlažen". Po tej razlagi se Bangladeš dobesedno nanaša na mokrišče. Druga šola meni, da izraz "Vangla" izhaja iz besed Bodo (domorodci v Assamu) "Bang" in "la", ki označujeta "širne ravnice". Natančen izvor besede Bangla ali Bengalija ni znan, čeprav naj bi izhajal iz dravidsko govorečega plemena Bang/Banga, ki se je na tem območju naselilo okoli leta 1000 pred našim štetjem. Po drugih podatkih naj bi ime izhajalo iz imena Vanga (bôngo), ki je nastalo iz avstrijske besede "Bonga", ki pomeni boga sonca. Po Mahabharati, Purani je bil Harivamša Vanga eden od posvojenih sinov kralja Valija, ki je ustanovil kraljestvo Vanga. Muslimanski računi omenjajo, da je "Bong", sin Hind (sin Hama, ki je bil sin preroka Noeta/Noha), prvič koloniziral to območje. Najzgodnejša omemba "Vangale" (bôngal) je bila zaslediti v Nesarijevih ploščah (805 n. št.) Rashtrakute Govinde III, ki govorijo o Dharmapali kot kralju Vangale. Šams-ud-din Iljas Šah je prevzel naziv "Šah-e-Bangala" in prvič združil celotno regijo pod eno vlado.

Skupščina Zahodne Bengalije je sprejela resolucijo, ki določa, da se bo indijska zvezna država Zahodna Bengalija odslej imenovala Pashchim Banga. Bo temu sledil tudi Bangladeš? Nihče vam ne bo povedal, kaj pomeni "Bang" v Bangladešu, razen nekaterih drznih povezovalcev točk v starodavni zgodovini. Bangladeš je stara Banga ali Bangla z zgodovino, staro 1000 let pred našim štetjem. Ali izvira iz tibetanske besede "bans", ki pomeni moker ali vlažen? Banga (Bengalija) je vlažna dežela, ki jo prečka tisoč rek in jo oblivajo monsunski valovi in poplave s Himalaje. Kitajsko besedilo Wei-lueh (3. stoletje našega štetja) je Pan-yueh (tj. Vanga) imenovalo deželo Han-yueh (Xan-gywat) ali Ganga. Nekateri drugi menijo, da ime izvira iz bodoškega (prvotno asamskega v severovzhodni Indiji) izraza "Bang La", ki pomeni široke ravnice. Eno od plemen, ki je izšlo iz civilizacije Ind po njenem propadu, je namreč vstopilo na ravnine Bengalije, medtem ko so druga odšla drugam. Imenovali so se pleme Bong in govorili dravidski jezik. Iz številnih starodavnih arijskih besedil poznamo pleme z imenom Banga.

Šrilanka se je v preteklosti imenovala Singhal, dom levov, kar se je leta 543 pred našim štetjem spremenilo v Sihala (sic!). Portugalci so jo poimenovali Cilaon, verjetno iz sanskrta Sri Lanka, kar Šrilančani danes raje uporabljajo. Portugalci so smešni. Arabski izraz "mausim" so spremenili v "monsaon", zaradi česar smo dobili besedo "monsun". V pandžabščini je beseda "aal" sestavljena iz dveh besed: "aalna" (pomanjševalnica) za gnezdo in "aalay-dawalay" za "to, kar obdaja". Ime Gujranwala je nastalo iz Gujran-aala. "Him" v sanskrtu pomeni "zamrznjen", od koder izvira beseda Himal ali Himala. "Shivala", ki ga je Allama Iqbal uporabil v urduščini, pomeni dom Šive.

Iz pomena "okoli" dobimo hindujsko besedo "aali", ki je koren naše urdujske besede "sahaili", ki pomeni "prijateljica neveste", saj prijateljice sedijo "okoli" neveste. "Sa" je predpona za "dober". To je lahko sorodno z besedama "saali" (svakinja) in "saala". Dom tasta (sassur) se imenuje "sassur-aal". Vključeni so tudi ljubimci, kot v bhajanu "angana main ayay aali". Tu 'aali' pomeni gospodar (doma). V sanskrtu je na desetine besed za dom, mnoge med njimi so posredne kot 'aal'. V urdujski besedi 'ghonsala' (gnezdo) sta 'ghun' (skrito) in 'shala' (dom). Veliko jih izhaja iz pomena "odrezan". O tem naslednjič. Ostanki civilizacije na območju večje Bengalije segajo štiri tisoč let nazaj, ko so to območje naselila dravidska, tibetansko-burmanska in avstro-azijska ljudstva. Natančen izvor besede "Bangla" ali "Bengalija" ni znan, čeprav naj bi izhajal iz imena Bang, dravidsko govorečega plemena, ki se je na tem območju naselilo okoli leta 1000 pred našim štetjem. Enako velja za poimenovanje Bangala desh ali Bangadesh. Obstajajo različne logike, ki so jih predstavili različni strokovnjaki različnih strok.

Banga-deš je dežela dveh mogočnih indijskih rek, od katerih ena teče z vzhoda, druga pa z zahoda. Območje, ki ga skupaj pokrivata ti dve reki, je bilo verjetno znano kot "Ganga Lohit Desha", ki je postopoma postalo Gangalo Desh in Gangal Desh ter nato Bangal Desh ali Bangla Desh ali Bangadesha. Bangalo namesto Gangal se verjetno uporablja za razlikovanje od dežele ob Gangi, tj. od Hardwara naprej vzdolž poti Gange.

"Banga" v sanskrtu pomeni kraj v bližini reke, kar ustreza obema deloma Bengalije. "alaya" (kot v Himalaji) v sanskrtu pomeni "hiša", Bangla je znana tudi kot Vanga. Gibanje proti razdružitvi Bagladeša s strani Britancev je bilo znano kot gibanje "Vang Bhang". Bhang v hindujščini pomeni - razbiti. Imate prav glede besede "aal" kot dom. Pravzaprav "aalay" pomeni dom. "Devalay" je dom bogov, to je tempelj, "Mrigalay" je dom živali (mrig), to je Zoe. Vanga je bila torej posebna geografska identiteta in obnovitev starega imena je lahko ena od možnosti. Bengalija pa ni nič drugega kot Vanga in najlažji način za ohranitev dediščine je, da iz Zahodne Bengalije izpustimo "zahod". Vanga je sinonim za Banga, saj sta abecedi V in B v sanskrtu zamenljivi. Banga v etimološkem pomenu pomeni Vanga ali Vanka - močvirnata zemlja. Označuje celotno območje spodnje Bengalije, ko se je morje umaknilo in je kopno postalo primerno za bivanje ljudi. Še ena misel: BANGA - BA pomeni reko Brahmaputro, NGA pa Gango, saj se obe reki tukaj srečata.

Nepal: Bengalija: Vaang desh - Bengalska republika - Bengalska republika

Etimologija

Bangladeš je nova država v starodavni deželi. Tako kot preostali del Južne Azije je opisana kot država, ki jo nenehno pestijo protislovja in ki je, milo rečeno, zaznamovana z nedoslednostmi. Ni niti samostojna geografska enota niti jasno opredeljena zgodovinska enota. Kljub temu je med desetimi najštevilčnejšimi narodi; kraj, ki je svojo politično identiteto iskal dlje časa, intenzivno in mučno.

Beseda Bangladeš izhaja iz besede "Vanga", ki je bila prvič omenjena v hindujskem svetišču Aitareya Aranyaka (nastalo med letoma 500 pred našim štetjem in 500 našega štetja). Bengalijo naj bi prvi koloniziral princ Vanga, sin kralja Balija in kraljice Sudešne iz Lunarne dinastije. Izraz Vanga izhaja iz jezikov na sosednjih območjih. Ena od šol jezikoslovcev trdi, da beseda "Vanga" izhaja iz tibetanske besede "Bans", ki pomeni "moker in vlažen". Po tej razlagi se Bangladeš dobesedno nanaša na mokrišče. Druga šola meni, da izraz "Vangla" izhaja iz besed Bodo (domorodci v Assamu) "Bang" in "la", ki označujeta "širne ravnice". Natančen izvor besede Bangla ali Bengalija ni znan, čeprav naj bi izhajal iz dravidsko govorečega plemena Bang/Banga, ki se je na tem območju naselilo okoli leta 1000 pred našim štetjem. Po drugih podatkih naj bi ime izhajalo iz imena Vanga (bôngo), ki je nastalo iz avstrijske besede "Bonga", ki pomeni boga sonca. Po Mahabharati, Purani je bil Harivamša Vanga eden od posvojenih sinov kralja Valija, ki je ustanovil kraljestvo Vanga. Muslimanski računi omenjajo, da je "Bong", sin Hind (sin Hama, ki je bil sin preroka Noeta/Noha), prvič koloniziral to območje. Najzgodnejša omemba "Vangale" (bôngal) je bila zaslediti v Nesarijevih ploščah (805 n. št.) Rashtrakute Govinde III, ki govorijo o Dharmapali kot kralju Vangale. Šams-ud-din Iljas Šah je prevzel naziv "Šah-e-Bangala" in prvič združil celotno regijo pod eno vlado.

Skupščina Zahodne Bengalije je sprejela resolucijo, ki določa, da se bo indijska zvezna država Zahodna Bengalija odslej imenovala Pashchim Banga. Bo temu sledil tudi Bangladeš? Nihče vam ne bo povedal, kaj pomeni "Bang" v Bangladešu, razen nekaterih drznih povezovalcev točk v starodavni zgodovini. Bangladeš je stara Banga ali Bangla z zgodovino, staro 1000 let pred našim štetjem. Ali izvira iz tibetanske besede "bans", ki pomeni moker ali vlažen? Banga (Bengalija) je vlažna dežela, ki jo prečka tisoč rek in jo oblivajo monsunski valovi in poplave s Himalaje. Kitajsko besedilo Wei-lueh (3. stoletje našega štetja) je Pan-yueh (tj. Vanga) imenovalo deželo Han-yueh (Xan-gywat) ali Ganga. Nekateri drugi menijo, da ime izvira iz bodoškega (prvotno asamskega v severovzhodni Indiji) izraza "Bang La", ki pomeni široke ravnice. Eno od plemen, ki je izšlo iz civilizacije Ind po njenem propadu, je namreč vstopilo na ravnine Bengalije, medtem ko so druga odšla drugam. Imenovali so se pleme Bong in govorili dravidski jezik. Iz številnih starodavnih arijskih besedil poznamo pleme z imenom Banga.

Šrilanka se je v preteklosti imenovala Singhal, dom levov, kar se je leta 543 pred našim štetjem spremenilo v Sihala (sic!). Portugalci so jo poimenovali Cilaon, verjetno iz sanskrta Sri Lanka, kar Šrilančani danes raje uporabljajo. Portugalci so smešni. Arabski izraz "mausim" so spremenili v "monsaon", zaradi česar smo dobili besedo "monsun". V pandžabščini je beseda "aal" sestavljena iz dveh besed: "aalna" (pomanjševalnica) za gnezdo in "aalay-dawalay" za "to, kar obdaja". Ime Gujranwala je nastalo iz Gujran-aala. "Him" v sanskrtu pomeni "zamrznjen", od koder izvira beseda Himal ali Himala. "Shivala", ki ga je Allama Iqbal uporabil v urduščini, pomeni dom Šive.

Iz pomena "okoli" dobimo hindujsko besedo "aali", ki je koren naše urdujske besede "sahaili", ki pomeni "prijateljica neveste", saj prijateljice sedijo "okoli" neveste. "Sa" je predpona za "dober". To je lahko sorodno z besedama "saali" (svakinja) in "saala". Dom tasta (sassur) se imenuje "sassur-aal". Vključeni so tudi ljubimci, kot v bhajanu "angana main ayay aali". Tu 'aali' pomeni gospodar (doma). V sanskrtu je na desetine besed za dom, mnoge med njimi so posredne kot 'aal'. V urdujski besedi 'ghonsala' (gnezdo) sta 'ghun' (skrito) in 'shala' (dom). Veliko jih izhaja iz pomena "odrezan". O tem naslednjič. Ostanki civilizacije na območju večje Bengalije segajo štiri tisoč let nazaj, ko so to območje naselila dravidska, tibetansko-burmanska in avstro-azijska ljudstva. Natančen izvor besede "Bangla" ali "Bengalija" ni znan, čeprav naj bi izhajal iz imena Bang, dravidsko govorečega plemena, ki se je na tem območju naselilo okoli leta 1000 pred našim štetjem. Enako velja za poimenovanje Bangala desh ali Bangadesh. Obstajajo različne logike, ki so jih predstavili različni strokovnjaki različnih strok.

Banga-deš je dežela dveh mogočnih indijskih rek, od katerih ena teče z vzhoda, druga pa z zahoda. Območje, ki ga skupaj pokrivata ti dve reki, je bilo verjetno znano kot "Ganga Lohit Desha", ki je postopoma postalo Gangalo Desh in Gangal Desh ter nato Bangal Desh ali Bangla Desh ali Bangadesha. Bangalo namesto Gangal se verjetno uporablja za razlikovanje od dežele ob Gangi, tj. od Hardwara naprej vzdolž poti Gange.

"Banga" v sanskrtu pomeni kraj v bližini reke, kar ustreza obema deloma Bengalije. "alaya" (kot v Himalaji) v sanskrtu pomeni "hiša", Bangla je znana tudi kot Vanga. Gibanje proti razdružitvi Bagladeša s strani Britancev je bilo znano kot gibanje "Vang Bhang". Bhang v hindujščini pomeni - razbiti. Imate prav glede besede "aal" kot dom. Pravzaprav "aalay" pomeni dom. "Devalay" je dom bogov, to je tempelj, "Mrigalay" je dom živali (mrig), to je Zoe. Vanga je bila torej posebna geografska identiteta in obnovitev starega imena je lahko ena od možnosti. Bengalija pa ni nič drugega kot Vanga in najlažji način za ohranitev dediščine je, da iz Zahodne Bengalije izpustimo "zahod". Vanga je sinonim za Banga, saj sta abecedi V in B v sanskrtu zamenljivi. Banga v etimološkem pomenu pomeni Vanga ali Vanka - močvirnata zemlja. Označuje celotno območje spodnje Bengalije, ko se je morje umaknilo in je kopno postalo primerno za bivanje ljudi. Še ena misel: BANGA - BA pomeni reko Brahmaputro, NGA pa Gango, saj se obe reki tukaj srečata.

Nepal: Bengalija: Vaang desh - Bengalska republika - Bengalska republika

Zgodovina

Najstarejše civilizacije

Delta in okoliški hribi so poseljeni že več sto generacij (več tisoč let). Na tem območju se je že zelo zgodaj razvijalo kmetijstvo. Okoli leta 500 pred našim štetjem so začeli gojiti riž. To je privedlo do razvoja mestnih območij. Ker na tem območju ni bilo kamnolomov, so bile hiše zgrajene iz lesa in blata (vključno z adobe). Zaradi monsunskega podnebja je o prvih prebivalcih ostalo zelo malo dokazov. Od približno 300 let pred našim štetjem do leta 1700 našega štetja so se v bengalski delti razvili pisava, bengalski jezik, religije ter vzponi in padci držav. Do leta 1500 je bilo območje uspešno in tudi kmetje so imeli dovolj hrane.

Islamska zgodovina

Islamska vera se je uveljavila v 13. stoletju, ko je padla pod turško vojsko. Zadnji večji hindujski vladar Sena je bil leta 1202 izgnan iz svoje prestolnice Nadia v zahodni Bengaliji, čeprav so manjši vladarji Sena še nekaj časa vladali v vzhodni Bengaliji.

Bengalija je bila ohlapno povezana s sultanatom Delhi, ustanovljenim leta 1206, in je za ohranitev avtonomije plačevala davek v vojnih slonih. Leta 1341 je Bengalija postala neodvisna od Delhija, Dhaka pa je bila ustanovljena kot sedež guvernerjev neodvisne Bengalije. Turki so Bengaliji vladali več desetletij, preden so leta 1576 Dako osvojile sile mogulskega cesarja Akbarja Velikega (1556-1605). Bengalija je ostala mogulska provinca do začetka propada mogulskega cesarstva v 18. stoletju.

Pod moguli se je začela politična integracija Bengalije s preostalo podcelino, vendar Bengalija nikoli ni bila zares podjarmljena. Vedno je bil preveč oddaljen od vladnega središča v Delhiju. Ker so bile komunikacijske povezave slabe, so lokalni guvernerji zlahka ignorirali cesarske direktive in ohranjali svojo neodvisnost. Čeprav je Bengalija ostala provincialna, intelektualno ni bila izolirana, bengalski verski voditelji od 15. stoletja dalje pa so bili vplivni po vsej podcelini.

Mughali so v času svojega razcveta močno in trajno vplivali na Bengalijo. Ko se je Akbar povzpel na prestol v Delhiju, so gradili cesto, ki je povezovala Bengalijo z Delhijem, in načrtovali poštne storitve, ki naj bi Bengalijo vključili v delovanje cesarstva. Akbar je uvedel današnji bengalski koledar, njegov sin Džahangir (1605-27) pa je uvedel civilne in vojaške uradnike zunaj Bengalije, ki so dobili pravico pobirati davke na zemljišča.

Razvoj razreda zamindari (pobiralcev davkov in pozneje lastnikov zemljišč) ter njegova poznejša interakcija z Britanci sta imela ogromne gospodarske in družbene posledice za Bengalijo dvajsetega stoletja. Bengalija je bila obravnavana kot "košara kruha v Indiji" in kot najbogatejša provinca v cesarstvu je bila izčrpana s svojimi viri za vzdrževanje mogulske vojske. Vendar pa moguli niso porabili veliko energije za zaščito podeželja ali prestolnice pred arakanskimi ali portugalskimi pirati; v enem letu so pirati zajeli kar 40 000 Bengalcev in jih prodali kot sužnje, vendar osrednja vlada ni posredovala. Lokalni odpor proti cesarskemu nadzoru je prisilil cesarja, da je za guvernerje provinc imenoval vplivne generale. Kljub negotovosti mogulskega režima je Bengalija uspevala. Kmetijstvo se je razširilo, trgovina je bila spodbujena, Dhaka pa je postala eno od središč trgovine s tekstilom v Južni Aziji.

Leta 1704 je bilo glavno mesto province Bengalija iz Dake prestavljeno v Murshidabad. Čeprav so guvernerji še naprej plačevali davek mogulskemu dvoru, so po smrti zadnjega velikega mogulskega cesarja Aurangzeba leta 1707 postali praktično neodvisni vladarji. Guvernerji so bili dovolj močni, da so se v 18. stoletju ubranili napadov hindujskih maratov z območja Bombaja. Ko je leta 1756 umrl mogulski guverner Alivardi, je oblast v Bengaliji prepustil svojemu vnuku Siraj ud Daulahu, ki pa je naslednje leto Bengalijo izgubil v roke Britancev. V zadnjega pol stoletja so Bangladeš imenovali Vzhodna Bengalija, potem ko so se leta 1947 trdo borili za enotno muslimansko indijsko domovino in so politično postali del združenega Pakistana, vendar so do leta 1955 njegove državljane običajno imenovali Vzhodni Pakistanci. Dacca je bila takrat zakonodajno glavno mesto pakistanske pokrajine Bengalija. Prebivalci Vzhodnega Pakistana so bili večinoma etnični Bengalci, ki so imeli drugačen jezik in kulturo kot prebivalci zahodnega Pakistana. Te razlike so na koncu privedle do tako imenovane bangladeške osvobodilne vojne. Bangladeš je 16. decembra 1971 s pomočjo zavezniških sil proti zahodnopakistanskim silam dosegel neodvisnost. Kljub temu je že sam obstoj države Bangladeš udarec retoriki o islamski enotnosti, o kateri rada govori večina Pakistancev in muslimanov na splošno. Današnji bangladeški muslimani živijo v večji harmoniji s 14-odstotno hindujsko manjšino kot z muslimani, ki niso bengalskega porekla. Bangladeš ni edini primer, kjer so se izkazali za močnejše drugi interesi kot islamska enotnost. Hitri razpad Združene arabske republike, zveze Sirije in Egipta, ki je združevala islam, asabijo (arabski nacionalizem) in zunanjo grožnjo (s strani Izraela), je še en primer, ko so se islamske entitete razdelile zaradi interesov, ki niso islamski. Drugi primeri soobstoja islamskih držav, ki živijo druga ob drugi, so entitete Kuvajta in Iraka ter Bruneja in Malezije kot sosedov, ki imata bratske diplomatske odnose na ravni misij.

Po nastanku Bangladeša je bangla zamenjala urdu in angleščino kot edini nacionalni in uradni jezik ter postala jezik, ki se poučuje v šolah ter uporablja v poslovnem in upravnem svetu. Akademija bangla je bila pomembna pri tej spremembi. V osemdesetih letih 20. stoletja se je izobraževanje po britanskem vzoru ohranilo v zasebnih ustanovah z angleškim jezikom, ki so jih obiskovali otroci iz višjih slojev. Angleščina se je še naprej poučevala v visokem šolstvu in je bila na voljo kot predmet za univerzitetne diplome.

Arabščina je sprva izgubila položaj tudi v neodvisnem Bangladešu. Vendar se je ta trend končal konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Bangladeš okrepil svoje vezi s Savdsko Arabijo in drugimi arabsko govorečimi državami, bogatimi z nafto. Leta 1983 so neuspešno poskušali uvesti arabščino kot obvezni jezik v osnovni in srednji šoli. Arabščina se pogosto uči v medresah in islamskih ustanovah po vsej državi za boljše razumevanje Korana, Hadisa in drugih islamskih besedil.

Politične države

Večji del zgodovine se je območje imenovalo preprosto Bengalija in je veljalo za del Indije. V zadnjih nekaj stoletjih se je na tem območju znašlo več tujih sil, kar je povzročilo več vojn. Dvajseto stoletje je prineslo še več vojn, genocida in političnih držav. Bengalija je bila v letih 1757-1947 pod britansko oblastjo. Bengalija je bila del Britanske Indije. Leta 1947 sta se Vzhodna Bengalija in dominion Pakistan odcepila od današnje Republike Indije in tako nastala nova država z imenom Pakistan. Vendar sta bili vzhodna in zahodna provinca na obeh straneh Indije in sta bili ločeni 930 milj (1 500 km). Leta 1949 je bila ustanovljena Bangladeška Awami liga, ki se je zavzemala za ločitev vzhodnega in zahodnega Pakistana. Leta 1955 je bila vzhodna Bengalija preimenovana v vzhodni Pakistan. Dacca je bila takrat zakonodajno glavno mesto pakistanske pokrajine Bengalija. Prebivalci Vzhodnega Pakistana so bili večinoma etnični Bengalci, ki so imeli drugačen jezik in kulturo kot prebivalci zahodnega Pakistana. Te razlike so na koncu pripeljale do bangladeške osvobodilne vojne. Bangladeš je 16. decembra 1971 s pomočjo zavezniških sil proti zahodnopakistanskim silam dosegel neodvisnost.

Zakonodajna skupščina Vzhodne Bengalije je bila zakonodajni organ province Vzhodna Bengalija. Kasneje se je preimenovala v Vzhodnopakistansko zakonodajno skupščino, leta 1971 pa jo je nasledil Jatiyo Sangshad.

Po nastanku Bangladeša je bangla zamenjala urdu in angleščino kot edini nacionalni in uradni jezik ter postala jezik, ki se poučuje v šolah ter uporablja v poslovnem in upravnem svetu. Akademija bangla je bila pomembna pri tej spremembi. V osemdesetih letih 20. stoletja se je izobraževanje po britanskem vzoru ohranilo v zasebnih ustanovah z angleškim jezikom, ki so jih obiskovali otroci iz višjih slojev. Angleščina se je še naprej poučevala v visokem šolstvu in je bila na voljo kot predmet za univerzitetne diplome.

Arabščina je sprva izgubila položaj tudi v neodvisnem Bangladešu. Vendar se je ta trend končal konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Bangladeš okrepil svoje vezi s Savdsko Arabijo in drugimi arabsko govorečimi državami, bogatimi z nafto. Leta 1983 so neuspešno poskušali uvesti arabščino kot obvezni jezik v osnovni in srednji šoli. Arabščina se pogosto uči v medresah in islamskih ustanovah po vsej državi zaradi boljšega razumevanja Korana, hadisov in drugih islamskih besedil.

Bangladeški parlament (2014)

Zgodovina

Najstarejše civilizacije

Delta in okoliški hribi so poseljeni že več sto generacij (več tisoč let). Na tem območju se je že zelo zgodaj razvijalo kmetijstvo. Okoli leta 500 pred našim štetjem so začeli gojiti riž. To je privedlo do razvoja mestnih območij. Ker na tem območju ni bilo kamnolomov, so bile hiše zgrajene iz lesa in blata (vključno z adobe). Zaradi monsunskega podnebja je o prvih prebivalcih ostalo zelo malo dokazov. Od približno 300 let pred našim štetjem do leta 1700 našega štetja so se v bengalski delti razvili pisava, bengalski jezik, religije ter vzponi in padci držav. Do leta 1500 je bilo območje uspešno in tudi kmetje so imeli dovolj hrane.

Islamska zgodovina

Islamska vera se je uveljavila v 13. stoletju, ko je padla pod turško vojsko. Zadnji večji hindujski vladar Sena je bil leta 1202 izgnan iz svoje prestolnice Nadia v zahodni Bengaliji, čeprav so manjši vladarji Sena še nekaj časa vladali v vzhodni Bengaliji.

Bengalija je bila ohlapno povezana s sultanatom Delhi, ustanovljenim leta 1206, in je za ohranitev avtonomije plačevala davek v vojnih slonih. Leta 1341 je Bengalija postala neodvisna od Delhija, Dhaka pa je bila ustanovljena kot sedež guvernerjev neodvisne Bengalije. Turki so Bengaliji vladali več desetletij, preden so leta 1576 Dako osvojile sile mogulskega cesarja Akbarja Velikega (1556-1605). Bengalija je ostala mogulska provinca do začetka propada mogulskega cesarstva v 18. stoletju.

Pod moguli se je začela politična integracija Bengalije s preostalo podcelino, vendar Bengalija nikoli ni bila zares podjarmljena. Vedno je bil preveč oddaljen od vladnega središča v Delhiju. Ker so bile komunikacijske povezave slabe, so lokalni guvernerji zlahka ignorirali cesarske direktive in ohranjali svojo neodvisnost. Čeprav je Bengalija ostala provincialna, intelektualno ni bila izolirana, bengalski verski voditelji od 15. stoletja dalje pa so bili vplivni po vsej podcelini.

Mughali so v času svojega razcveta močno in trajno vplivali na Bengalijo. Ko se je Akbar povzpel na prestol v Delhiju, so gradili cesto, ki je povezovala Bengalijo z Delhijem, in načrtovali poštne storitve, ki naj bi Bengalijo vključili v delovanje cesarstva. Akbar je uvedel današnji bengalski koledar, njegov sin Džahangir (1605-27) pa je uvedel civilne in vojaške uradnike zunaj Bengalije, ki so dobili pravico pobirati davke na zemljišča.

Razvoj razreda zamindari (pobiralcev davkov in pozneje lastnikov zemljišč) ter njegova poznejša interakcija z Britanci sta imela ogromne gospodarske in družbene posledice za Bengalijo dvajsetega stoletja. Bengalija je bila obravnavana kot "košara kruha v Indiji" in kot najbogatejša provinca v cesarstvu je bila izčrpana s svojimi viri za vzdrževanje mogulske vojske. Vendar pa moguli niso porabili veliko energije za zaščito podeželja ali prestolnice pred arakanskimi ali portugalskimi pirati; v enem letu so pirati zajeli kar 40 000 Bengalcev in jih prodali kot sužnje, a osrednja vlada kljub temu ni posredovala. Lokalni odpor proti cesarskemu nadzoru je prisilil cesarja, da je za guvernerje provinc imenoval vplivne generale. Kljub negotovosti mogulskega režima je Bengalija uspevala. Kmetijstvo se je razširilo, trgovina je bila spodbujena, Dhaka pa je postala eno od središč trgovine s tekstilom v Južni Aziji.

Leta 1704 je bilo glavno mesto province Bengalija iz Dake prestavljeno v Murshidabad. Čeprav so guvernerji še naprej plačevali davek mogulskemu dvoru, so po smrti zadnjega velikega mogulskega cesarja Aurangzeba leta 1707 postali praktično neodvisni vladarji. Guvernerji so bili dovolj močni, da so se v 18. stoletju ubranili napadov hindujskih maratov z območja Bombaja. Ko je leta 1756 umrl mogulski guverner Alivardi, je oblast v Bengaliji prepustil svojemu vnuku Siraj ud Daulahu, ki pa je naslednje leto Bengalijo izgubil v roke Britancev. V zadnjega pol stoletja so Bangladeš imenovali Vzhodna Bengalija, potem ko so se leta 1947 trdo borili za enotno muslimansko indijsko domovino in so politično postali del združenega Pakistana, vendar so do leta 1955 njegove državljane običajno imenovali Vzhodni Pakistanci. Dacca je bila takrat zakonodajno glavno mesto pakistanske pokrajine Bengalija. Prebivalci Vzhodnega Pakistana so bili večinoma etnični Bengalci, ki so imeli drugačen jezik in kulturo kot prebivalci zahodnega Pakistana. Te razlike so na koncu privedle do tako imenovane bangladeške osvobodilne vojne. Bangladeš je 16. decembra 1971 s pomočjo zavezniških sil proti zahodnopakistanskim silam dosegel neodvisnost. Kljub temu je že sam obstoj države Bangladeš udarec retoriki o islamski enotnosti, o kateri rada govori večina Pakistancev in muslimanov na splošno. Današnji bangladeški muslimani živijo v večji harmoniji s 14-odstotno hindujsko manjšino kot z muslimani, ki niso bengalskega porekla. Bangladeš ni edini primer, kjer so se izkazali za močnejše drugi interesi kot islamska enotnost. Hiter razpad Združene arabske republike, zveze Sirije in Egipta, ki je združevala islam, asabijo (arabski nacionalizem) in zunanjo grožnjo (s strani Izraela), je še en primer, ko so se islamske entitete razdelile zaradi interesov, ki niso islamski. drugi primeri soobstoja islamskih držav, ki živijo druga ob drugi, so entitete Kuvajta in Iraka ter Bruneja in Malezije, ki so sosedske in imajo bratske diplomatske odnose na ravni misij.

Po nastanku Bangladeša je bangla zamenjala urdu in angleščino kot edini nacionalni in uradni jezik ter postala jezik, ki se poučuje v šolah ter uporablja v poslovnem in upravnem svetu. Akademija bangla je bila pomembna pri tej spremembi. V osemdesetih letih 20. stoletja se je izobraževanje po britanskem vzoru ohranilo v zasebnih ustanovah z angleškim jezikom, ki so jih obiskovali otroci iz višjih slojev. Angleščina se je še naprej poučevala v visokem šolstvu in je bila na voljo kot predmet za univerzitetne diplome.

Arabščina je sprva izgubila položaj tudi v neodvisnem Bangladešu. Vendar se je ta trend končal konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Bangladeš okrepil svoje vezi s Savdsko Arabijo in drugimi arabsko govorečimi državami, bogatimi z nafto. Leta 1983 so neuspešno poskušali uvesti arabščino kot obvezni jezik v osnovni in srednji šoli. Arabščina se pogosto uči v medresah in islamskih ustanovah po vsej državi za boljše razumevanje Korana, Hadisa in drugih islamskih besedil.

Politične države

Večji del zgodovine se je območje imenovalo preprosto Bengalija in je veljalo za del Indije. V zadnjih nekaj stoletjih se je z območjem ukvarjalo več tujih sil, kar je povzročilo več vojn. Dvajseto stoletje je prineslo še več vojn, genocida in političnih držav. Bengalija je bila v letih 1757-1947 pod britansko oblastjo. Bengalija je bila del Britanske Indije. Leta 1947 sta se Vzhodna Bengalija in dominion Pakistan odcepila od današnje Republike Indije in tako nastala nova država z imenom Pakistan. Vendar sta bili vzhodna in zahodna provinca na obeh straneh Indije in sta bili ločeni 930 milj (1 500 km). Leta 1949 je bila ustanovljena Bangladeška Awami liga, ki se je zavzemala za ločitev vzhodnega in zahodnega Pakistana. Leta 1955 je bila vzhodna Bengalija preimenovana v vzhodni Pakistan. Dacca je bila takrat zakonodajno glavno mesto pakistanske pokrajine Bengalija. Prebivalci Vzhodnega Pakistana so bili večinoma etnični Bengalci, ki so imeli drugačen jezik in kulturo kot prebivalci zahodnega Pakistana. Te razlike so na koncu pripeljale do bangladeške osvobodilne vojne. Bangladeš je 16. decembra 1971 s pomočjo zavezniških sil proti zahodnopakistanskim silam dosegel neodvisnost.

Zakonodajna skupščina Vzhodne Bengalije je bila zakonodajni organ province Vzhodna Bengalija. Kasneje se je preimenovala v Vzhodnopakistansko zakonodajno skupščino, leta 1971 pa jo je nasledila Jatiyo Sangshad.

Po nastanku Bangladeša je bangla zamenjala urdu in angleščino kot edini nacionalni in uradni jezik ter postala jezik, ki se poučuje v šolah ter uporablja v poslovnem in upravnem svetu. Akademija bangla je bila pomembna pri tej spremembi. V osemdesetih letih 20. stoletja se je izobraževanje po britanskem vzoru ohranilo v zasebnih ustanovah z angleškim jezikom, ki so jih obiskovali otroci iz višjih slojev. Angleščina se je še naprej poučevala v visokem šolstvu in je bila na voljo kot predmet za univerzitetne diplome.

Arabščina je sprva izgubila položaj tudi v neodvisnem Bangladešu. Vendar se je ta trend končal konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Bangladeš okrepil svoje vezi s Savdsko Arabijo in drugimi arabsko govorečimi državami, bogatimi z nafto. Leta 1983 so neuspešno poskušali uvesti arabščino kot obvezni jezik v osnovni in srednji šoli. Arabščina se pogosto uči v medresah in islamskih ustanovah po vsej državi zaradi boljšega razumevanja Korana, hadisov in drugih islamskih besedil.

Bangladeški parlament (2014)


Vzhodni Pakistan v petdesetih letih prejšnjega stoletja

Politika

Predsednik je sicer vodja države, vendar ima predvsem ceremonialno funkcijo, dejansko moč pa ima predsednik vlade, ki je vodja vlade. Predsednika izvoli zakonodajni organ vsakih pet let, njegove običajno omejene pristojnosti pa se v času mandata prehodne vlade znatno razširijo, predvsem pri nadzoru nad prehodom na novo vlado.

Predsednika vlade imenuje predsednik in mora biti poslanec, ki po njegovem mnenju uživa zaupanje večine drugih poslancev. Kabinet sestavljajo ministri, ki jih izbere predsednik vlade in imenuje predsednik.

Bangladeški enodomni parlament je Dom naroda ali Jatiya Sangsad, katerega 300 članov se voli z ljudskim glasovanjem v enotnih teritorialnih volilnih enotah za petletni mandat. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, katerega vrhovne sodnike in druge sodnike imenuje predsednik.

Po osamosvojitvi od Pakistana so prebivalci Bengalije formalno postali Bangladešci, ki so postali parlamentarna demokracija z Mudžibom na čelu kot predsednikom vlade. Na parlamentarnih volitvah leta 1973 je Liga Awami dobila absolutno večino. V letih 1973 in 1974 je po vsej državi izbruhnila lakota, v začetku leta 1975 pa je Mudžib s svojo novoustanovljeno stranko BAKSAL uvedel enostrankarsko socialistično vladavino. 15. avgusta 1975 so bili Mudžib in njegova družina tarča atentata, ki so ga izvedli vojaški častniki srednjega ranga.

V naslednjih treh mesecih se je zvrstilo več krvavih državnih udarov in protiudarcev, na oblast pa je prišel general Ziaur Rahman, ki je ponovno vzpostavil večstrankarsko politiko in ustanovil Bangladeško nacionalistično stranko (BNP). Ziajeva vladavina se je končala, ko so ga leta 1981 umorili pripadniki vojaške hunte. Naslednji pomemben vladar Bangladeša je bil general Hossain Mohammad Ershad, ki je oblast prevzel z nekrvavim državnim udarom leta 1982 in vladal do leta 1990, ko je bil pod pritiskom zahodnih donatorjev prisiljen odstopiti v okviru velike spremembe mednarodne politike po koncu komunizma, ko se protikomunistični diktatorji niso več zdeli potrebni. Od takrat se je Bangladeš vrnil k parlamentarni demokraciji. Zijina vdova Khaleda Zia je na splošnih volitvah leta 1991 pripeljala Bangladeško nacionalistično stranko do parlamentarne zmage in postala prva ženska predsednica vlade v zgodovini Bangladeša in druga v muslimanskem svetu. Na naslednjih volitvah leta 1996 je oblast prevzela Bangladeška liga Awami, ki jo je vodila Sheikh Hasina, ena od preživelih Mudžibovih hčera, vendar je leta 2001 ponovno izgubila proti Bangladeški nacionalistični stranki.

11. januarja 2007 je bila po vsesplošnem nasilju imenovana začasna vlada, ki je vodila naslednje splošne volitve. V državi so bili prisotni velika korupcija, nered in politično nasilje. Nova začasna vlada si je za prednostno nalogo postavila izkoreninjenje korupcije na vseh ravneh oblasti. V ta namen so bili zaradi obtožb o korupciji aretirani številni ugledni politiki in uradniki ter veliko število manj pomembnih uradnikov in članov strank. Začasna vlada je 29. decembra 2008 izvedla poštene in svobodne volitve. Na volitvah je z veliko prednostjo zmagala Šejk Hasina iz Lige Awami in 6. januarja 2009 prisegla kot predsednica vlade.

Politika

Predsednik je sicer vodja države, vendar ima predvsem ceremonialno funkcijo, dejansko moč pa ima predsednik vlade, ki je vodjavlade. Predsednika izvoli zakonodajni organ vsakih pet let, njegove običajno omejene pristojnosti pa se v času mandata prehodne vlade znatno razširijo, predvsem pri nadzoru nad prehodom na novo vlado.

Predsednika vlade imenuje predsednik in mora biti poslanec, ki po njegovem mnenju uživa zaupanje večine drugih poslancev. Kabinet sestavljajo ministri, ki jih izbere predsednik vlade in imenuje predsednik.

Enokomorski bangladeški parlament je Dom naroda ali Jatiya Sangsad, katerega 300 članov se voli z ljudskim glasovanjem v enotnih teritorialnih volilnih enotah za petletni mandat. Najvišji sodni organ je vrhovno sodišče, katerega vrhovne sodnike in druge sodnike imenuje predsednik.

Po osamosvojitvi od Pakistana so prebivalci Bengalije formalno postali Bangladešci, država pa je postala parlamentarna demokracija z Mudžibom na čelu kot predsednikom vlade. Na parlamentarnih volitvah leta 1973 je Liga Awami dobila absolutno večino. V letih 1973 in 1974 je po vsej državi vladala lakota, v začetku leta 1975 pa je Mudžib s svojo novoustanovljeno stranko BAKSAL uvedel enostrankarsko socialistično vladavino. 15. avgusta 1975 so bili Mudžib in njegova družina tarča atentata, ki so ga izvedli vojaški častniki srednjega ranga.

V naslednjih treh mesecih se je zvrstilo več krvavih državnih udarov in protiudarcev, na oblast pa je prišel general Ziaur Rahman, ki je ponovno vzpostavil večstrankarsko politiko in ustanovil Bangladeško nacionalistično stranko (BNP). Ziajeva vladavina se je končala, ko so ga leta 1981 umorili pripadniki vojaške hunte. Naslednji pomemben vladar Bangladeša je bil general Hossain Mohammad Ershad, ki je oblast prevzel z nekrvavim državnim udarom leta 1982 in vladal do leta 1990, ko je bil pod pritiskom zahodnih donatorjev prisiljen odstopiti v okviru velike spremembe mednarodne politike po koncu komunizma, ko se protikomunistični diktatorji niso več zdeli potrebni. Od takrat se je Bangladeš vrnil k parlamentarni demokraciji. Zijina vdova Khaleda Zia je na splošnih volitvah leta 1991 pripeljala Bangladeško nacionalistično stranko do parlamentarne zmage in postala prva ženska predsednica vlade v zgodovini Bangladeša in druga v muslimanskem svetu. Na naslednjih volitvah leta 1996 je oblast prevzela Bangladeška liga Awami, ki jo je vodila Sheikh Hasina, ena od preživelih Mudžibovih hčera, vendar je leta 2001 ponovno izgubila proti Bangladeški nacionalistični stranki.

11. januarja 2007 je bila po vsesplošnem nasilju imenovana začasna vlada, ki je vodila naslednje splošne volitve. V državi so bili prisotni velika korupcija, nered in politično nasilje. Nova začasna vlada si je za prednostno nalogo postavila izkoreninjenje korupcije na vseh ravneh oblasti. V ta namen so bili zaradi obtožb o korupciji aretirani številni ugledni politiki in uradniki ter veliko število manj pomembnih uradnikov in članov strank. Začasna vlada je 29. decembra 2008 izvedla poštene in svobodne volitve. Na volitvah je z veliko prednostjo zmagala Šejk Hasina iz Lige Awami in 6. januarja 2009 prisegla kot predsednica vlade.

Težave

Kljub 46 letom neodvisnosti je Bangladeš še vedno revna država, ki ima tako kot druge države težave s korupcijo in političnimi težavami. Trenutno lahko bere in piše več kot polovica ljudi.

V Bangladešu so pogosti cikloni in naravne nesreče, zaradi katerih pogosto umre veliko ljudi. Država je ena najgosteje poseljenih na svetu. Cikloni so sredi leta zelo pogosti v Bengalskem zalivu, zlasti na jugu države na območjih, kot so Sundarban, Chittagong, Cox's Bazaar, ali v sosednjem Mjanmaru in Republiki Indiji. Kljub številnim nevihtam Bangladeš nima zelo učinkovitega sistema za preprečevanje neviht, zato cikloni običajno povzročijo veliko škodo.

Težave

Kljub 46 letom neodvisnosti je Bangladeš še vedno revna država, ki ima težave s korupcijo in političnimi težavami. Trenutno lahko bere in piše več kot polovica ljudi.

V Bangladešu so pogosti cikloni in naravne nesreče, zaradi katerih pogosto umre veliko ljudi. Država je ena najgosteje poseljenih na svetu. Cikloni so sredi leta zelo pogosti v Bengalskem zalivu, zlasti na jugu države na območjih, kot so Sundarban, Chittagong, Cox's Bazaar, ali v sosednjem Mjanmaru in Republiki Indiji. Kljub številnim nevihtam Bangladeš nima zelo učinkovitega sistema za preprečevanje neviht, zato cikloni običajno povzročijo veliko škodo.

Geografija

Bangladeš je v delti Gangesa. Tu se združujejo reke Ganges, Brahmaputra in Meghna. Večina delov Bangladeša je manj kot 12 m nad morsko gladino. Najvišja točka v Bangladešu je v gorovju Mowdok na 1052 m na jugovzhodu države v Chittagong Hill Tracts. V Cox's Bazarju, južno od mesta Chittagong, je plaža, ki je neprekinjena v dolžini 120 km (75 milj).

Velik del obale je močvirnata džungla, Sundarbans. To je največji gozd mangrov na svetu.

• [1]

Geografija

Bangladeš je v delti Gangesa. Tu se združujejo reke Ganges, Brahmaputra in Meghna. Večina delov Bangladeša je manj kot 12 m nad morsko gladino. Najvišja točka v Bangladešu je v gorovju Mowdok na 1052 m na jugovzhodu države v Chittagong Hill Tracts. V Cox's Bazarju, južno od mesta Chittagong, je plaža, ki je neprekinjena v dolžini 120 km (75 milj).

Velik del obale je močvirnata džungla, Sundarbans. To je največji gozd mangrov na svetu.

Oddelki

Bangladeš je razdeljen na osem upravnih enot: Barisal (বরিশাল), Chittagong (চট্টগ্রাম), Dhaka (ঢাকা), Khulna (খুলনা), Rajshahi (রাজশাহী), Sylhet (সিলেট) in Rangpur (রংপুর).

Divizije so razdeljene na okrožja. V Bangladešu je 64 okrožij.

Dhaka je glavno in največje mesto Bangladeša. Druga večja mesta so Chittagong, Khulna, Rajshahi, Sylhet, Barisal, Bogra, Comilla, Mymensingh in Rangpur. Za več mest glejte Seznam naselij v Bangladešu.

Mesto	Število prebivalcev mesta (2019)	Prebivalstvo metropole (ocena za leto 2008)
Dhaka	10,356,500	12,797,394
Chittagong	3,920,222	3,858,093
Khulna	1,342,339	1,588,425
Rajshahi	700,133	775,496
Sylhet	237,000	- –
Barisal	202,242	- –
Rangpur	343,122	251,699 (2001)

Delitve Bangladeša

Oddelki

Bangladeš je razdeljen na osem upravnih enot: Barisal (বরিশাল), Chittagong (চট্টগ্রাম), Dhaka (ঢাকা), Khulna (খুলনা), Rajshahi (রাজশাহী), Sylhet (সিলেট) in Rangpur (রংপুর).

Divizije so razdeljene na okrožja. V Bangladešu je 64 okrožij.

Dhaka je glavno in največje mesto Bangladeša. Druga večja mesta so Chittagong, Khulna, Rajshahi, Sylhet, Barisal, Bogra, Comilla, Mymensingh in Rangpur. Za več mest glejte Seznam naselij v Bangladešu.

Mesto	Število prebivalcev mesta (2019)	Prebivalstvo metropole (ocena za leto 2008)
Dhaka	21,006,000	12,797,394
Chittagong	5,020,000	3,858,093
Khulna	1,342,339	1,588,425
Rajshahi	908,000	775,496
Sylhet	852,000	- –
Barisal	484,000	- –
Rangpur	407,000	251,699 (2001)

Delitve Bangladeša

Religija

Glavna religija v Bangladešu je islam (85 %). Veliko ljudi izpoveduje tudi hinduizem (14 %). Večina muslimanov so suniti. Islam je postal državna religija v osemdesetih letih 20. stoletja. Kristjani predstavljajo manj kot 1 % prebivalstva.

Religija

Glavna religija v Bangladešu je islam (90,39 %). Druga največja religija je hinduizem (8,70 %). Večina muslimanov so suniti. Islam je bil v 80. letih prejšnjega stoletja v ustavi države opredeljen kot državna religija. Kristjani predstavljajo manj kot 1 % prebivalstva.

Kultura

Najstarejše literarno besedilo v bengalščini je Čarjapada iz 8. stoletja. Srednjeveška bengalska književnost je bila pogosto verskega značaja ali pa je izvirala iz drugih jezikov. V 19. stoletju so ustvarjali pesniki, kot so Rabindranath Tagore, Michael Madhusudan Dutt in Kazi Nazrul Islam.

Glasbena tradicija Bangladeša temelji na besedilih z malo instrumenti. Ljudsko glasbo pogosto spremlja ektara, instrument z eno samo struno. Bangladeški plesi izhajajo iz ljudskega izročila.

V Bangladešu posnamejo približno 80 filmov na leto. Precej priljubljeni so tudi glavni hindujski filmi. V Bangladešu izhaja približno 200 dnevnih časopisov in več kot 500 revij.

Riž in ribe so tradicionalno priljubljena hrana. Biryani je priljubljena jed Bangladešanov.

Sari je daleč najbolj razširjena obleka med bangladeškimi ženskami.Salwar kameez (shaloar kamiz) je prav tako zelo priljubljen, zlasti med mlajšimi ženskami, v mestnih območjih pa nekatere ženske nosijo zahodnjaška oblačila. Med moškimi je bolj razširjena zahodnjaška obleka.

Eid ul-Fitr in Eid ul-Adha sta glavna festivala. Buddha Purnima, ki obeležuje rojstvo Gautame Bude, in božič, imenovan Bôŗodin (veliki dan), sta državna praznika. Najpomembnejši nereligiozni praznik je Pohela Boishakh ali bengalsko novo leto, začetek bengalskega koledarja.

Kultura

Najstarejše literarno besedilo v bengalščini je Čarjapada iz 8. stoletja. Srednjeveška bengalska književnost je bila pogosto verskega značaja ali pa je izvirala iz drugih jezikov. V 19. stoletju so ustvarjali pesniki, kot so Rabindranath Tagore, Michael Madhusudan Dutt in Kazi Nazrul Islam.

Glasbena tradicija Bangladeša temelji na besedilih z malo instrumenti. Ljudsko glasbo pogosto spremlja ektara, instrument z eno samo struno. Bangladeški plesi izhajajo iz ljudskega izročila.

V Bangladešu posnamejo približno 80 filmov na leto. Precej priljubljeni so tudi glavni hindujski filmi. V Bangladešu izhaja približno 200 dnevnih časopisov in več kot 500 revij.

Riž in ribe so tradicionalno priljubljena živila. Biryani je priljubljena jed Bangladešanov.

Sari je daleč najbolj razširjena obleka med bangladeškimi ženskami.Salwar kameez (shaloar kamiz) je prav tako zelo priljubljen, zlasti med mlajšimi ženskami, v mestnih območjih pa nekatere ženske nosijo zahodnjaška oblačila. Med moškimi je bolj razširjena zahodnjaška obleka.

Eid ul-Fitr in Eidul-Adha sta glavna verska festivala v Bangladešu. Buddha Purnima, ki obeležuje rojstvo Gautame Bude, in božič, imenovan Bôŗodin (veliki dan), sta državna praznika. Najpomembnejši nereligiozni praznik je Pohela Boishakh ali bengalsko novo leto, začetek bengalskega koledarskega leta.

Tamak (r.) in Tumdak (l.) - tipična bobna ljudstva Santhal, fotografirana v vasi v okrožju Dinajpur v Bangladešu.

Šport

Kriket je najbolj priljubljen šport v Bangladešu. Sledi mu nogomet. Nacionalna ekipa za kriket se je leta 1999 prvič udeležila svetovnega pokala v kriketu. Leta 2011 je Bangladeš skupaj z Indijo in Šrilanko uspešno gostil svetovni pokal ICC v kriketu 2011.

Hadudu (kabaddi) je nacionalni šport v Bangladešu. Drugi priljubljeni športi so hokej na travi, tenis, badminton, rokomet, košarka, odbojka, šah, streljanje, ribolov in karrom.

Državni simboli Bangladeša

Nacionalni simboli Bangladeša so sestavljeni iz simbolov, ki predstavljajo bengalske tradicije in ideale ter odražajo različne vidike kulturnega življenja in zgodovine države.

Državni simboli Bangladeša (Uradni)
Državna žival
Državna ptica
Državno drevo
Državni cvet
Državni vodni morski sesalec
Državni plazilci
Državna dvoživka
Državno sadje
Državne ribe
Državna mošeja
Državni tempelj
Državna reka
Državna gora

Šport

Kriket je najbolj priljubljen šport v Bangladešu. Sledi mu nogomet. Nacionalna ekipa za kriket se je leta 1999 prvič udeležila svetovnega pokala v kriketu. Leta 2011 je Bangladeš skupaj z Indijo in Šrilanko uspešno gostil svetovni pokal ICC v kriketu 2011.

Hadudu (kabaddi) je nacionalni šport v Bangladešu. Drugi priljubljeni športi so hokej na travi, tenis, badminton, rokomet, košarka, odbojka, šah, streljanje, ribolov in karrom.

Državni simboli Bangladeša

Nacionalni simboli Bangladeša so sestavljeni iz simbolov, ki predstavljajo bengalske tradicije in ideale ter odražajo različne vidike kulturnega življenja in zgodovine države.

Državni simboli Bangladeša (uradno)
Državna žival
Državna ptica
Državno drevo
Državni cvet
Državni vodni morski sesalec
Državni plazilci
Državna dvoživka
Državno sadje
Državne ribe
Državna mošeja
Državni tempelj
Državna reka
Državna gora

Sorodne strani

• Bangladeš na olimpijskih igrah
• Bangladeška nogometna reprezentanca
• Seznam rek Bangladeša

Sorodne strani

• Bangladeš na olimpijskih igrah
• Bangladeška nogometna reprezentanca
• Seznam rek Bangladeša