Cesar: definicija, vloga in zgodovina cesarjev po svetu

Cesar je moški, ki vlada imperiju. Beseda je prevzeta iz latinščine imperator. Pogosto se piše z veliko začetnico.

Ženska, ki pride na oblast v cesarstvu, se imenuje cesarica. Tudi cesarjeva žena se imenuje cesarica. Cesar ali cesarica je pogosto dedni monarh in pride na oblast, ko umre eden od njegovih staršev ali sorodnikov. V nekaterih državah so ljudje novega cesarja izvolili med kandidati.

Edini cesar na svetu je danes japonski cesar (tennō), ki pa nima politične moči. Prava voditelja Japonske sta parlament in predsednik vlade, saj je država parlamentarna ustavna monarhija.

Angleška beseda izvira iz latinščine, jezika starega rimskega cesarstva. Sprva je bil imperator močan general (vodja vojske), po Avgustu pa so ga uporabljali le najmočnejši vladarji. V zgodovini je bilo veliko držav, katerih voditelji se v angleščini imenujejo "imperator". Voditelji Bizantinskega cesarstva (basileus, autokrator) v Grčiji, Svetega rimskega cesarstva (imperator, Kaiser) v Nemčiji, Ruskega cesarstva (car) in Osmanskega cesarstva (sultan, padishah, khagan, kaysar) v Turčiji so vsi trdili, da so le novi deli starega Rimskega cesarstva.

Voditelje drugih držav, ki so trdili, da vladajo vsemu svetu, ali se imenovali "kralj kraljev", v angleščini pogosto imenujemo tudi cesarji. Na primer stari vladarji Kitajske (huangdi) in Etiopije (negusa negast) so v angleščini znani kot emperors. Bili so tudi cesarji Francije, Nemčije in Mehike, vladarji Združenega kraljestva pa so se nekaj časa imenovali cesarji in cesarice Indije.

Izvor in pomen izraza

Beseda cesar izhaja iz latinskega imperator, kar pomeni »poveljnik« ali »močan vodja«. V rimskem obdobju je bil imperator sprva vojaški naziv, kasneje pa je postal naslov vrhovnega vladarja Rimskega cesarstva. Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva so različne države in vladarji prevzeli ta položaj ali njegovo simboliko, da bi si prisodili mednarodni prestiž in kontinuiteto z rimskim imperijem.

Vloga in moč cesarja

Cesar lahko vlada z zelo različnimi pooblastili:

• avtoritarni ali absolutni vladar z veliko politično in vojaško močjo;
• ustavni ali ceremonijalni monarh, ki ima predvsem simbolno vlogo (kot npr. današnji japonski cesar);
• božanski ali pol-božanski vladar, ki uveljavlja versko legitimnost (npr. nekateri kitajski huangdi ali egipčanski faraoni v preteklosti).

V mnogih imperijih je cesar predstavljal vrhovno oblast nad več kraljestvi, narodnostmi ali ozemljih; zato je položaj pogosto povezan z idejo nadrejenosti kraljem.

Nasledstvo, izbira in kronanje

Nekateri cesarji so bili dedni in kronani po liniji rodu, pri drugih pa je bila izbira kombinacija plemiškega soglasja, vojaške moči ali verske potrditve. Na primer:

• Sveti rimski cesar je bil tradicionalno izvoljen med knezi-elektorji;
• rimski imperatorji so pogosto pridobili oblast z vojaško podporo ali državnim preobratom;
• na Kitajskem je prevzem oblasti pogosto temeljil na legitimnosti »nebeškega mandata« (Mandate of Heaven).

Kronanje in regali (krona, žezlo, orb) so bili pomembni simboli oblasti. V mnogih kulturah so bila tudi verska opravila ob kronanju namenjena potrditvi položaja cesarja.

Primeri pomembnih cesarstev in cesarjev

• Rimsko cesarstvo: avgustovski sistem (npr. Avgust) in poznejši cesarji, ki so oblikovali evropsko politiko;
• Bizantinsko cesarstvo: vladarji z naslovom basileus so si prizadevali za kontinuiteto rimskega sveta (Bizantinsko cesarstvo);
• Sveti rimski imperij: srednjeveški kompleks fevdalnih držav s stolom na čelu (Svetega rimskega cesarstva);
• Kitajska: Qin Shi Huang kot prvi huangdi, dolgo obdobje centraliziranih kitajskih imperijev;
• Rusko cesarstvo: carji (npr. Petar Veliki) so prevzeli oblast in evropske modele vladanja (Ruskega cesarstva);
• Osmansko cesarstvo: sultan in drugi naslovi, ki so trdili kontinuiteto z rimskim statusom (Osmanskega cesarstva).

Simbolika in naslovi

Naslovi, ki so jih uporabljali cesarji, so se razlikovali med kulturami: imperator, kaiser, car, huangdi, padishah, tennō ipd. Pogosto so ti tituli pomenili več kot le politično oblast — vključevali so versko legitimnost, vojaški pomen ali mednarodni ugled.

Sodobno stanje

Današnji svet skoraj nima več tradicionalnih cesarstev. Kot omenjeno, je edini državno priznan cesar japonski cesar, ki ima predvsem simbolno in kulturno vlogo. Drugi zgodovinski primeri (časi Napoleona v Franciji ali cesarstva v Nemčiji ter Mehiki) so prenehali ali so se preoblikovali v drugačne oblike države.

Zaključek

Cesar je zgodovinsko gledano nosilec najvišje oblasti v imperiju, a pomen in moč tega titula sta se skozi čas in med kulturami zelo razlikovala. V študiju zgodovine so cesarji pomembni za razumevanje političnih, vojaških in verskih struktur velikih državnih tvorb.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je cesar?

V: Kako je nastala beseda "cesar"?

V: Kako imenujemo žensko, ki pride na oblast v imperiju?

V: Kako postaneš cesar ali cesarica?

V: Kdo je danes edini živeči cesar?

V: Katere druge voditelje so v angleščini imenovali "imperators"?

Išči po črki