Mehika: država v Severni Ameriki — zgodovina, prebivalci in jeziki

Pred prihodom Evropejcev so v Mehiki živele številne indijanske kulture. Najstarejša je bila kultura Olmekov na jugu. Olmeki so znani po velikih kamnitih glavah, ki so jih izdelovali. Na polotoku Jukatan so živeli Maji. Maji so živeli v mestnih državah, ki so jim vladali kralji. Maji so bili najmočnejši med letoma 200 in 900 n. št. Drugi mogočni imperij je bil Teotihuacan. Teotihuacan je bilo zelo veliko mesto, eno največjih v tistem času. Po propadu Teotihuacana so postali močni Tolteki. Stvari, ki so jih izdelali Tolteki, so bile najdene od južnih delov ZDA pa vse do Kostarike. Znani tolteški bog je Quetzalcoatl. Tudi tolteška kultura je propadla, nasledili pa so jo Azteki. Azteki so svoje cesarstvo poimenovali Mehika. Slavni azteški kralj je bil Moctezuma II.

Leta 1519 je v Mehiko prišel španski raziskovalec Hernán Cortés. Azteki so ga imeli za vrnjenega Quetzalcoatla, zato se proti njemu niso hoteli boriti. Cortés se je povezal s sovražniki Aztekov. Leta 1521 so osvojili azteško prestolnico Tenochtitlan. Azteško cesarstvo je postalo del Španije. Imenoval se je Nova Španija.

Leta 1810 je mehiški duhovnik Miguel Hidalgo začel mehiško vojno za neodvisnost. Leta 1821 so se Španci končno umaknili in Mehika je postala neodvisna. Prvi vodja neodvisne Mehike je bil Agustin de Iturbide. Ustanovil je prvo mehiško cesarstvo in postal cesar. Vendar Mehičani z njim niso bili zadovoljni in leta 1823 je država postala republika.

Antonio López de Santa Anna je bil v začetku 19. stoletja zelo pomemben človek v Mehiki. Bil je enajstkrat predsednik Mehike. Ko je postal diktator, je Teksas razglasil neodvisnost (1836). Bitka pri Alamu je bila del teksaške revolucije. Med letoma 1846 in 1848 je bila med Mehiko in Združenimi državami Amerike vojna. V tej vojni je Mehika izgubila svoja velika severna območja, ki so postala jugozahodni del Združenih držav. Po tej vojni je bil Santa Anna poslan v Venezuelo.

Med letoma 1858 in 1861 je ponovno prišlo do vojne med liberalci in konservativci. V vojni je zmagal liberalec Benito Juárez, ki je nato postal predsednik. Juarez je ostal predsednik, dokler Francija ni vdrla v Mehiko in za cesarja drugega mehiškega cesarstva postavila Maksimilijana Habsburškega. Vendar je bil Maksimilijan zelo nepriljubljen. Po novi vojni so ga leta 1867 usmrtili, Juarez pa je spet postal predsednik.

Konservativci so menili, da ima Juarez preveč moči. Leta 1876 so ga odstavili in za predsednika imenovali Porfirija Díaza, generala, ki je zmagal v bitki proti Francozom. Porfirio Díaz je poskrbel, da je država postala bogatejša, vendar so revni ljudje postali še revnejši. Franciso I. Madero je leta 1910 sprožil mehiško revolucijo.

Naslednjih deset let je v državi vladal kaos. Za kratek čas je vladalo veliko predsednikov in vsi ljudje so se borili drug proti drugemu. Znani ljudje iz tega obdobja so Emiliano Zapata, Pancho Villa in Francisco I. Madero. Ko je leta 1920 postal predsednik Álvaro Obregón, so se spopadi umirili.

Leta 1929 je predsednik Plutarco Elías Calles ustanovil Nacionalno mehiško stranko (PNM). Stranka se je pozneje preimenovala v Institucionalno revolucionarno stranko (PRI). Stranka je vladala zelo dolgo. Večina predsednikov PRI ni bila priljubljena, govorilo se je, da so predsedovali le zato, da bi sami obogateli. Izjema je bil predsednik Lázaro Cárdenas. Predsednik je bil med letoma 1934 in 1940.

Po nekaj desetletjih je bilo vse več ljudi nezadovoljnih s PRI. Leta 1968 so varnostne sile streljale na protestnike, kar je povzročilo več sto smrtnih žrtev in je postalo znano kot pokol v Tlatelolcu. Drugi upor se je zgodil leta 1994, ko so se v pokrajini Chiapas uprli zapatisti.

Predvsem z goljufijami na voliščih se je PRI obdržala na oblasti do leta 2000, ko je bil za predsednika izvoljen Vicente Fox iz Stranke nacionalne akcije (PAN). Skupaj je PRI vladala Mehiki 71 let.

Mehika je ustavna zvezna demokracija, ki ji vlada predsednik. Predsednik je izvoljen vsakih šest let. Sedanji predsednik je Andrés Manuel López Obrador. Parlament ima senat in poslansko zbornico.

Mehika leži na jugu Severne Amerike. V grobem ima obliko trikotnika. Od severozahoda do jugovzhoda je Mehika dolga več kot 3000 km. Mehika leži med dvema velikima morjema: Tihim oceanom na zahodu ter Mehiškim zalivom in Karibskim morjem na vzhodu. Mehika ima dva velika polotoka. Baja California na severozahodu in Jukatan na jugovzhodu. V osrednji in zahodni Mehiki se nahaja gorovje Sierra Madre. V Sierri Madre je Pico de Orizaba, najvišja gora Mehike. V osrednji Mehiki je tudi nekaj vulkanov, kot sta Popocatépetl in Iztaccíhuatl. Pico de Orizaba je prav tako vulkan. Na severu Mehike so puščave. Na jugu so tropski deževni gozdovi. Nekatere reke v Mehiki so Río Bravo (v ZDA znana kot Rio Grande), Río Balsas, Río Pánuco in Río Yaqui.

·         Pokrajine Mehike

Mehika je najbolj naseljena špansko govoreča država na svetu. Je tudi druga najštevilčnejša država v Latinski Ameriki (za Brazilijo). 60 % Mehičanov ima indijanske in evropske prednike; imenujemo jih mestici. Skoraj 30 % Mehičanov je čistih Indijancev, 10 % pa Evropejcev. Večina Mehičanov (90 %) govori špansko. 10 % Mehičanov govori indijanski jezik, kot je nahuatl, jezik Aztekov, Majev ali Zapotekov. Večina prebivalcev Mehike je rimskokatoliške veroizpovedi (89 %), 6 % pa protestantske.

Severna Amerika