Latinska Amerika — opredelitev, države in romanski jeziki
Odkrijte Latinsko Ameriko: države, kjer prevladujejo romanski jeziki (španščina, portugalščina, francoščina) — zgodovina, kultura in jezikovne meje.
Latinska Amerika je ameriška regija, ki jo sestavljajo države, v katerih prebivalci govorijo romanske jezike (jezike, ki so nastali iz vulgarne latinščine).
Ljudje se ne strinjajo povsem, katere države spadajo v Latinsko Ameriko, vendar jo večinoma sestavljajo deli, kjer se govorita španščina in portugalščina. To vključuje večino Južne in Srednje Amerike (včasih tudi Karibske otoke) ter Mehiko v Severni Ameriki.
Drugi menijo, da so kraji v Ameriki (razen Kanade in Združenih držav Amerike), kjer se govori francosko, del Latinske Amerike, saj je francoščina prav tako romanski jezik.
Opredelitev in meje
Latinska Amerika je torej definicija, ki temelji predvsem na jezikovni in zgodovinski povezanosti z evropsko latinsko tradicijo — predvsem s kolonizacijo s strani Španije, Portugalske in deloma Francije. Zaradi tega izraz ni strogo geografski: pogosto zajema območja od severne meje Mehike do južnega rta Južne Amerike ter nekatera karibska otočja. Natančne meje so predmet razprav; v praksi se uporabljajo tudi sorodni pojmi:
- Hispanoamerika — države, kjer je uradni jezik španščina.
- Iberoamerika — države ameriške celine, ki so bile kolonizirane s strani Iberskega polotoka (španske in portugalske govorilne skupnosti).
- Latinoamerika / Latinoamérica — širi pojem, ki v praksi pogosto vključuje tudi francosko govoreče dele.
Države in ozemlja (pogosto vključeni)
Med državami in ozemlji, ki se običajno uvrščajo v Latinsko Ameriko, so:
- Mehika
- Srednjeameriške države: Guatemala, Belize (mešana opredelitev zaradi angleščine), Honduras, El Salvador, Nikaragva, Kostarika, Panama
- Karibi: Kuba, Dominikanska republika, Haiti, Portoriko (teritorialno povezano s ZDA), pa tudi nekateri manjšji otoki (vključevanje je predmet debate)
- Južna Amerika: Argentina, Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador, Gvajana (debatno), Paragvaj, Peru, Surinam (debatno), Urugvaj, Venezuela in francosko prekomorsko ozemlje Gvajana
Vključevanje nekaterih držav (npr. Belize, Gvajana, Surinam) je odvisno od kriterijev — jezikovnih, zgodovinskih ali kulturnih.
Jeziki
Glavna romanska jezika v regiji sta španščina in portugalščina (portugalščina v Braziliji). Poleg tega so pomembne tudi francoščina in francosko osnovane kreolske različice (npr. haitijska kreolščina). Latinska Amerika je jezikovno raznolika tudi zaradi obsežnega števila avtohtonih jezikov — med najbolj razširjenimi so quechua, aimara, guaraní, nahuatl in drugi — ki imajo velik kulturni pomen in v nekaterih državah uradni status.
Zgodovina in kultura
Obdobje po kolonizaciji (od 16. stoletja) je zaznamovalo intenzivno mešanje evropskih, avtohtonih in afriških kultur. To se odraža v jeziku, religiji (rimskokatoliška cerkev je močan vpliv), kulinariki, glasbi in umetnosti. Latinska Amerika je dala svetovni kulturni dediščini pomembne avtorje, glasbene zvrsti in umetniške gibe — od magičnega realizma v literaturi do ritmov like samba, tango, salsa, bossa nova in reggaeton.
Demografija in gospodarstvo
Latinska Amerika je dom približno več sto milijonom ljudi (ocene se gibljejo okoli 600–700 milijonov), z visoko stopnjo urbanizacije in velikimi mesti, kot so Mexico City, São Paulo, Buenos Aires in Bogotá. Gospodarsko je regija raznolika: od močnih industrijskih in storitvenih središč do območij, kjer prevladuje kmetijstvo, rudarstvo ali izvoz surovin. Največje gospodarstvo je Brazilija, sledita ji Mehika in Argentina; druge pomembne ekonomije so Kolumbija, Čile in Peru. Hkrati regija pogosto izkazuje velike socialno-ekonomske neenakosti in izzive pri razvoju.
Razprave in današnja raba izraza
Pojem "Latinska Amerika" nosi tako geografske kot politično-kulturne implikacije. Uporablja se v diplomaciji, ekonomiji in kulturnih študijah, a je tudi predmet kritik, ker lahko poenostavlja ali prikriva raznolikost regije. V javni rabi se pogosto uporablja skupaj s sorodnimi izrazi (hispano-, ibero-), ki poudarjajo različne vidike skupnosti — jezikovne, kolonialne ali kulturne povezanosti.
Zaključek
Latinska Amerika je kompleksna in raznolika regija, združena z zgodovinsko in jezikovno vezjo na romanske jezike, a hkrati izjemno raznolika glede kulture, jezikovnih manjšin, ekonomskih razmer in političnih tradicij. Razumevanje Latinske Amerike zahteva pozornost tako k skupnim značilnostim kot k lokalnim razlikam.
Demografski podatki
| Zgodovinske populacije | ||
| Leto | Prebivalstvo | ±% |
| 1750 | 16,000,000 | - |
| 1800 | 24,000,000 | +50.0% |
| 1850 | 38,000,000 | +58.3% |
| 1900 | 74,000,000 | +94.7% |
| 1950 | 167,000,000 | +125.7% |
| 1999 | 511,000,000 | +206.0% |
| 2013 | 603,191,486 | +18.0% |
| Vir: "Podatki iz poročila ZN za leto 2004" (PDF) | ||
Največja mesta
V nadaljevanju je seznam desetih največjih metropolitanskih območij v Latinski Ameriki.
| Mesto | Država | Število prebivalcev v letu 2017 | 2014 BDP na prebivalca, (USD) | |
| 23,655,355 | $403,561 | $19,239 | ||
| São Paulo | 23,467,354 | $430,510 | $20,650 | |
| Buenos Aires | 15,564,354 | $315,885 | $23,606 | |
| Rio de Janeiro | 14,440,345 | $176,630 | $14,176 | |
| Bogota | 9,900,800 | $199,150 | $19,497 | |
| Lima | 9,752,000 | $176,447 | $16,530 | |
| Santiago | 7,164,400 | $171,436 | $23,290 | |
| Belo Horizonte | 6,145,800 | $95,686 | $17,635 | |
| Guadalajara | 4,687,700 | $80,656 | $17,206 | |
| Monterrey | 4,344,200 | $122,896 | $28,290 |
Etnične skupine
Prebivalci Latinske Amerike pripadajo več etničnim skupinam in rasam. Večina Latinskoameričanov so metizi, nekateri pa mulati, črnci, zambo in azijci.
- Ameriški avtohtoni prebivalci ali avtohtoni prebivalci. V Latinski Ameriki so se avtohtoni prebivalci pojavili v litični fazi. Teh ljudi je več kot šestdeset milijonov. Večino predstavljajo le v Boliviji, Peruju in Gvatemali. V Ekvadorju predstavljajo veliko manjšino, približno 1/4 prebivalstva. V Mehiki je skoraj 30 % indijanskega prebivalstva, ki je tudi po absolutnem številu med največjimi ameriškimi Indijanci v obeh Amerikah. Večina preostalih držav ima indijanske manjšine.
- Evropski. Leta 1500 so številni iberski kolonisti prišli v današnjo Latinsko Ameriko. Danes je večina belih Latinskoameričanov španskega in portugalskega porekla. Iberci so v Latinsko Ameriko prinesli svoj jezik, vero in kulturo.
- Afriški. Od začetka 15. stoletja dalje je bilo v Ameriko pripeljanih na milijone afriških sužnjev. Večina jih je šla na Karibe in v Brazilijo. Haiti je edina država v Latinski Ameriki z večinsko črnsko ali mulatsko populacijo.
- Azijski. V Latinski Ameriki je več milijonov ljudi azijskega porekla. Večina azijskih Latinskoameričanov je japonskega in kitajskega porekla, večinoma pa živijo v Peruju in Braziliji. Največja skupnost japonske narodnosti, ki živi zunaj Japonske, živi v Braziliji. Kitajska populacija narašča tudi v Panami in Kostariki (čeprav so kitajski Kostaričani v veliki manjšini). V Dominikanski republiki je kraj, kamor je prišlo veliko število Japoncev; večina japonskih Dominikancev živi v mestih, kot sta Bonao in Santo Domingo.
- arabski ali bližnjevzhodni. Tudi v Latinski Ameriki je veliko Arabcev, vendar jih večinoma najdemo v latinskoameriških in karibskih regijah. Na Kubi in v Portoriku. V Dominikansko republiko so Arabci prišli nekje med 19. in 20. stoletjem; (večina je Morračanov, Libanoncev in vzhodnih Indijcev).
Večino teh etničnih skupin lahko najdemo kjer koli v Latinski Ameriki; ker pa je večina Latinskoameričanov mešane rase, mnoge od teh etničnih skupin ne dosegajo 100 %.
| Etnična porazdelitev, leta 2011 - Ocene prebivalstva, od leta 2010 | ||||||||
| Država | Prebivalstvo | Belci | Mulati | Črnci | Zambos | Azijci | ||
| 40,134,425 | 1.0% | 85.0% | 11.1% | 0.0% | 0.0% | 0.0% | 2.9% | |
| 10,907,778 | 55.0% | 13.0% | 30.0% | 2.0% | 0.0% | 0.0% | 0.0% | |
| 192,272,890 | 0.4% | 53.8% | 0.0% | 39.1% | 6.2% | 0.0% | 0.5% | |
| 17,063,000 | 6.2% | 60.7% | 34.1% | 0.0% | 0.0% | 0.0% | 0.0% | |
| 45,393,050 | 2.0% | 38% | 48% | 0.0% | 10.6% | 0.0% | 0.0% | |
| 4,253,897 | 2.4% | 82.0% | 10.3% | 2.0% | 1.0% | 0.0% | 2.3% | |
| 11,236,444 | 0.0% | 34.3% | 0.0% | 35.4% | 30.3% | 0.0% | 1.0% | |
| 8,562,541 | 0.0% | 16.4% | 30.0% | 37.7% | 21.5% | 2.0% | 0.4% | |
|
| 13,625,000 | 38.0% | 10.3% | 41.0% | 5.0% | 6.6% | 0.0% | 0.1% |
| 6,134,000 | 2.0% | 11.0% | 87.0% | 0.0% | 0.0% | 0.0% | 0.0% | |
| 13,276,517 | 43.0% | 16.0% | 40.0% | 0.2% | 0.0% | 0.0% | 0.8% | |
|
| 7,810,848 | 7.7% | 5.0% | 82.9% | 1.7% | 0.0% | 2.0% | 0.7% |
| 112,322,757 | 14.0% | 15.0% | 70.0% | 0.5% | 0.0% | 0.0% | 0.5% | |
| 5,891,199 | 9.0% | 17.0% | 69.0% | 5.0% | 0.0% | 0.0% | 0.2% | |
|
| 3,322,576 | 8.0% | 14.0% | 51.0% | 13.0% | 5.0% | 3.0% | 6.0% |
| 6,349,000 | 1.5% | 25.0% | 69.5% | 3.5% | 0.0% | 0.0% | 0.5% | |
| 29,461,933 | 45.0% | 15.2% | 32.0% | 4.5% | 0.0% | 0.0% | 3.3% | |
| 3,967,179 | 2.0% | 72.1% | 13.0% | 6.7% | 6.0% | 0.0% | 0.2% | |
| 3,494,382 | 0.0% | 88.0% | 8.0% | 2.0% | 2.0% | 0.0% | 0.0% | |
| 26,814,843 | 1.6% | 42.9% | 43.3% | 7.7% | 2.3% | 0.0% | 2.2% | |
| Skupaj | 561,183,291 | 9.2% | 39.1% | 33.3% | 14.3% | 3.2% | 0.2% | 0.7% |
Opomba: Portoriko je ozemlje Združenih držav Amerike.
Jezik
Španščina in portugalščina sta najpogostejša jezika v Latinski Ameriki. Portugalščina je uradni jezik Brazilije, medtem ko je španščina uradni jezik večine drugih celinskih držav Latinske Amerike ter Kube, Portorika (skupaj z angleščino) in Dominikanske republike.
V Peruju, Gvatemali, Boliviji, Paragvaju in Mehiki veliko ljudi govori indijanske jezike. V drugih državah so ti jeziki manj pogosti, vendar v nekaterih državah, kot je Bolivija, veljajo za uradne skupaj z glavnim evropskim jezikom.
Drugi indoevropski jeziki, ki se govorijo v Latinski Ameriki, so angleščina (predvsem v Portoriku, pa tudi v Gvajani), francoščina (na Haitiju in v Francoski Gvajani) in nizozemščina (v Surinamu). Čeprav se francoščina govori tudi v kanadski provinci Quebec in ameriški zvezni državi Louisiana, se ti državi ne štejeta za del Latinske Amerike, saj sta večinoma angleško govoreči. Gvajana, Francoska Gvajana (eno od francoskih čezmorskih ozemelj) in Surinam, ki se nahajajo na severnem delu Južne Amerike in so skupaj znane kot Gvajane, so edini kraji v Južni Ameriki, kjer se ne govori špansko ali portugalsko.
Nekateri afriški jeziki se govorijo tudi v Latinski Ameriki. Zahodnoafriški jezik Yoruba (znan kot Lucumi) se govori na Kubi, kjer je obredni jezik, ki se uporablja pri molitvah santerije.
V več državah govorijo tudi kreolske jezike, zlasti na Karibih. Palenquero je kreolski jezik, ki temelji na španščini in ga v Kolumbiji govori približno 3 000 ljudi; gre za španščino s številnimi afriškimi vplivi in nekaj portugalskega vpliva. Enake korenine imajo tudi drugi kreolski jeziki v celinski Latinski Ameriki, v katerih se španščina meša z afriškimi ali domorodnimi jeziki ali obema, kot je to kubanska španščina. Na otoku Haitiju je prav tako znan kreolski jezik, imenovan haitijska kreolščina.
Religije
Večina Latinskoameričanov je kristjanov. Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da je 69 % Latinskoameričanov rimokatoličanov, 17 % pa protestantov. Večina protestantov prihaja iz Brazilije ali Srednje Amerike.
Gospodarstvo
Revščina in neenakost
Revščina je še vedno eden največjih izzivov latinskoameriških držav. Po ocenah je Latinska Amerika najbolj neenakopravna regija na svetu. Po podatkih Inštituta za študije držav so bile najrevnejše države v regiji (leta 2011): Haiti, Nikaragva, Bolivija in Honduras. Podhranjenost prizadene 72 % Haitijcev, 47 % Nikaragovcev in Bolivijcev ter 32 % Hondurcev.
Po podatkih Inštituta za študije držav več kot 90 % Haitijcev, 75 % Bolivijcev, 70 % Nikaragovcev in 63 % Hondurcev živi v revščini.
Sorodne strani
Vprašanja in odgovori
V: Katere jezike govorijo ljudje v Latinski Ameriki?
O: Ljudje v Latinski Ameriki govorijo romanske jezike, zlasti španščino ali portugalščino.
V: Katere regije veljajo za del Latinske Amerike?
O: Latinska Amerika vključuje večino Južne in Srednje Amerike, včasih tudi karibske otoke.
V: Ali so kraji v Ameriki, kjer se govori francosko, del Latinske Amerike?
O: Ne, kraji v Ameriki, ki govorijo francosko, niso del Latinske Amerike, čeprav je tudi francoščina romanski jezik.
V: Katere so znane umetniške in kulturne tradicije v Latinski Ameriki?
O: Latinska Amerika ima živahne umetniške in kulturne tradicije, vključno s svetovno znano literaturo, glasbo in umetnostjo.
V: Kakšna je razlika med Latinoameričanom in Latinoameričanom?
O: V Združenih državah se izraz "Latino" nanaša na osebo, ki ima latinskoameriško dediščino, medtem ko izraz "Hispanic" vključuje le države, v katerih je uradni jezik španščina.
V: Ali Brazilija velja za Latinoameričane?
O: Ne, Brazilija se ne šteje za Hispance, ker je njen uradni jezik portugalščina.
V: Kakšen je spolno nevtralen izraz, ki je bil ustvarjen za Latinoameričane?
O: Spolno nevtralen izraz, ki je bil ustvarjen za latinskoameriške pripadnike, je "latinskoameriški", vendar se med Latinoameričani ne uporablja pogosto.
Iskati