Latinska Amerika

Demografski podatki

Največja mesta

V nadaljevanju je seznam desetih največjih metropolitanskih območij v Latinski Ameriki.

Etnične skupine

Prebivalci Latinske Amerike pripadajo več etničnim skupinam in rasam. Večina Latinskoameričanov so metizi, nekateri pa mulati, črnci, zambo in azijci.

• Ameriški avtohtoni prebivalci ali avtohtoni prebivalci. V Latinski Ameriki so se avtohtoni prebivalci pojavili v litični fazi. Teh ljudi je več kot šestdeset milijonov. Večino predstavljajo le v Boliviji, Peruju in Gvatemali. V Ekvadorju predstavljajo veliko manjšino, približno 1/4 prebivalstva. V Mehiki je skoraj 30 % indijanskega prebivalstva, ki je tudi po absolutnem številu med največjimi ameriškimi Indijanci v obeh Amerikah. Večina preostalih držav ima indijanske manjšine.
• Evropski. Leta 1500 so številni iberski kolonisti prišli v današnjo Latinsko Ameriko. Danes je večina belih Latinskoameričanov španskega in portugalskega porekla. Iberci so v Latinsko Ameriko prinesli svoj jezik, vero in kulturo.
• Afriški. Od začetka 15. stoletja dalje je bilo v Ameriko pripeljanih na milijone afriških sužnjev. Večina jih je šla na Karibe in v Brazilijo. Haiti je edina država v Latinski Ameriki z večinsko črnsko ali mulatsko populacijo.
• Azijski. V Latinski Ameriki je več milijonov ljudi azijskega porekla. Večina azijskih Latinskoameričanov je japonskega in kitajskega porekla, večinoma pa živijo v Peruju in Braziliji. Največja skupnost japonske narodnosti, ki živi zunaj Japonske, živi v Braziliji. Kitajska populacija narašča tudi v Panami in Kostariki (čeprav so kitajski Kostaričani v veliki manjšini). V Dominikanski republiki je kraj, kamor je prišlo veliko število Japoncev; večina japonskih Dominikancev živi v mestih, kot sta Bonao in Santo Domingo.
• arabski ali bližnjevzhodni. Tudi v Latinski Ameriki je veliko Arabcev, vendar jih večinoma najdemo v latinskoameriških in karibskih regijah. Na Kubi in v Portoriku. V Dominikansko republiko so Arabci prišli nekje med 19. in 20. stoletjem; (večina je Morračanov, Libanoncev in vzhodnih Indijcev).

Večino teh etničnih skupin lahko najdemo kjer koli v Latinski Ameriki; ker pa je večina Latinskoameričanov mešane rase, mnoge od teh etničnih skupin ne dosegajo 100 %.

Opomba: Portoriko je ozemlje Združenih držav Amerike.

Jezik

Španščina in portugalščina sta najpogostejša jezika v Latinski Ameriki. Portugalščina je uradni jezik Brazilije, medtem ko je španščina uradni jezik večine drugih celinskih držav Latinske Amerike ter Kube, Portorika (skupaj z angleščino) in Dominikanske republike.

V Peruju, Gvatemali, Boliviji, Paragvaju in Mehiki veliko ljudi govori indijanske jezike. V drugih državah so ti jeziki manj pogosti, vendar v nekaterih državah, kot je Bolivija, veljajo za uradne skupaj z glavnim evropskim jezikom.

Drugi indoevropski jeziki, ki se govorijo v Latinski Ameriki, so angleščina (predvsem v Portoriku, pa tudi v Gvajani), francoščina (na Haitiju in v Francoski Gvajani) in nizozemščina (v Surinamu). Čeprav se francoščina govori tudi v kanadski provinci Quebec in ameriški zvezni državi Louisiana, se ti državi ne štejeta za del Latinske Amerike, saj sta večinoma angleško govoreči. Gvajana, Francoska Gvajana (eno od francoskih čezmorskih ozemelj) in Surinam, ki se nahajajo na severnem delu Južne Amerike in so skupaj znane kot Gvajane, so edini kraji v Južni Ameriki, kjer se ne govori špansko ali portugalsko.

Nekateri afriški jeziki se govorijo tudi v Latinski Ameriki. Zahodnoafriški jezik Yoruba (znan kot Lucumi) se govori na Kubi, kjer je obredni jezik, ki se uporablja pri molitvah santerije.

V več državah govorijo tudi kreolske jezike, zlasti na Karibih. Palenquero je kreolski jezik, ki temelji na španščini in ga v Kolumbiji govori približno 3 000 ljudi; gre za španščino s številnimi afriškimi vplivi in nekaj portugalskega vpliva. Enake korenine imajo tudi drugi kreolski jeziki v celinski Latinski Ameriki, v katerih se španščina meša z afriškimi ali domorodnimi jeziki ali obema, kot je to kubanska španščina. Na otoku Haitiju je prav tako znan kreolski jezik, imenovan haitijska kreolščina.

Religije

Večina Latinskoameričanov je kristjanov. Raziskava iz leta 2014 je pokazala, da je 69 % Latinskoameričanov rimokatoličanov, 17 % pa protestantov. Večina protestantov prihaja iz Brazilije ali Srednje Amerike.

Gospodarstvo

Revščina in neenakost

Revščina je še vedno eden največjih izzivov latinskoameriških držav. Po ocenah je Latinska Amerika najbolj neenakopravna regija na svetu. Po podatkih Inštituta za študije držav so bile najrevnejše države v regiji (leta 2011): Haiti, Nikaragva, Bolivija in Honduras. Podhranjenost prizadene 72 % Haitijcev, 47 % Nikaragovcev in Bolivijcev ter 32 % Hondurcev.

Po podatkih Inštituta za študije držav več kot 90 % Haitijcev, 75 % Bolivijcev, 70 % Nikaragovcev in 63 % Hondurcev živi v revščini.

Sorodne strani

• Srednja Amerika
• Južna Amerika