Paragvaj: država Južne Amerike — zgodovina, jezik, prebivalstvo

Paragvaj — zgodovina, jezik in prebivalstvo: od španske kolonije do neodvisnosti, dvojezičnost (španščina, guaraní), Asunción, demografija in družbene razmere.

Paragvaj, uradno Republika Paragvaj (špansko República del Paraguay), je majhna država v Južni Ameriki. Je celinska država, kar pomeni, da se ne dotika oceana. Na severu in vzhodu meji na Brazilijo, na zahodu na Bolivijo, na jugu in jugovzhodu pa na Argentino. Glavna jezika sta španščina in guaraní. Paragvaj ima približno 6 milijonov prebivalcev. Etnična sestava prebivalstva je naslednja: Metizi (mešani Evropejci in Indijanci) 80 %, Evropejci 20 %, nemešani Indijanci 1-3 %, Azijci 1-4 %.

Več kot 20 % prebivalstva živi pod pragom revščine.

V Paragvaju sta dva uradna jezika, španščina in guarani. Guarani je priznan kot državni jezik.

Glavno mesto je Asuncion. Asuncion je leta 1537 ustanovil Španec Juan de Salazar. Paragvaj je bil španska kolonija. Paragvaj je postal neodvisen od Španije leta 1811.

Paragvaj je med letoma 1865 in 1870 v vojni trojnega zavezništva proti Braziliji, Argentini in Urugvaju izgubil ozemlje in večino moškega prebivalstva. Zemljo je pridobil v vojni za Chaco proti Boliviji v tridesetih letih 20. stoletja.

Paragvajska vera je rimskokatoliška.

Vreme je bolj vlažno na vzhodu in bolj suho na zahodu.

Geografija in naravne razmere

Paragvaj je razdeljen na dve glavni geografski regiji: vzhodni, bolj rodovitni del z reko Paraguay in številnimi rečnimi pritoki ter zahodni Gran Chaco, ki je sušnejše, polsuho območje s travniki, grmičevjem in redko poseljenostjo. Vzhodna regija vsebuje večino prebivalstva in kmetijskih površin. Država leži v zmerno tropskem in subtropskem pasu.

Zgodovina (kratka kronologija)

Po španski kolonizaciji je Paragvaj dolga stoletja del španskega imperija. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1811 je država doživela obdobja politične nestabilnosti in močne centralne oblasti. Najbolj uničujoča epizoda v 19. stoletju je bila vojna trojnega zavezništva (1864–1870), ki je močno prizadela prebivalstvo in gospodarstvo. V 20. stoletju je Paragvaj med letoma 1932 in 1935 vodil tudi vojaški spopad z Bolivijo za območje Chaco (t. i. Chaco vojna).

V moderni zgodovini izstopa dolga diktatorska doba Alfreda Stroessnerja (1954–1989), po kateri je sledila tranzicija proti demokraciji, čeprav so politične in institucionalne težave, kot so korupcija in neenakost, še vedno prisotne.

Prebivalstvo, jezik in kultura

Paragvaj je znan po močni dvojezičnosti in ohranjanju izvornih jezikov. Guaraní ni le etnični ali avtohtoni jezik, temveč ga uporablja velika večina prebivalstva, pogosto skupaj s španščino. Kulturno so močno prisotne tradicije mestnih in podeželskih skupnosti, vključno z glasbo, ročnimi deli in plesom. Posebnosti paragvajske kulture so tudi pijača tereré (hladen napitek iz yerba mate) ter bogata glasbena in ljudska tradicija.

Gospodarstvo

Gospodarstvo Paragvaja temelji predvsem na kmetijstvu in živinoreji. Glavne izvozna proizvoda so soja, bombaž, koruza, svinjina in govedo. Država je tudi pomemben proizvajalec električne energije zaradi velikih hidroelektrarn, zlasti skupnih projektov z Brazilijo in Argentino (npr. hidroelektrarna Itaipú in Yacyretá). Kljub naravnim virom se Paragvaj sooča z izzivi, kot so neenakost dohodkov, revščina, nezakonito sečnjo gozdov in pomanjkanje infrastrukture v nekaterih regijah.

Politika in uprava

Paragvaj je predsedniška republika z izvoljenim predsednikom in dvodomnim parlamentom. Politične stranke so večinoma oblikovane okoli oseb in interesnih skupin; demokratični procesi so se po padcu diktature okrepili, vendar so politična stabilnost in transparentnost še predmet izboljšav.

Vera in izobraževanje

Večina prebivalstva se izjašnjuje za rimskokatoliško, vendar raste tudi število protestantskih gibanj in neodvisnih cerkvenih skupnosti. Izobraževalni sistem vključuje javne in zasebne šole; v zadnjih desetletjih so bili sprejeti ukrepi za širitev osnovnega in srednjega izobraževanja, a izzivi v kakovosti in dostopnosti ostajajo, zlasti v odmaknjenih predelih.

Podnebje

Podnebje je na vzhodu večinoma vlažno subtropsko z izrazitim deževnim obdobjem, na zahodu (Gran Chaco) pa je bolj suho in vroče, z izrazitimi sezonskimi razlikami. Poplave ob velikih rekah so lahko pogoste v deževnem obdobju, medtem ko suša prizadene zahodne predele.

Turizem in zanimivosti

Med glavnimi turističnimi točkami so Asuncion z zgodovinskimi stavbami, muzejskimi zbirkami in živahnim mestnim življenjem, ter cerkvene in zgodovinske ruševine redovnikov jezuitov (misije), ki obiskovalcem razkrivajo del kolonialne zgodovine. Naravne znamenitosti ponujajo ptice, rečne ekosisteme in naravne rezervate, posebej v vzhodnih gozdnatih območjih in v Chaco regiji.

Izzivi in priložnosti

Paragvaj ima velike priložnosti za rast zaradi razpoložljivih kmetijskih zemljišč, vodnih virov in strateške lege v središču Južne Amerike. Hkrati pa so ključni izzivi izboljšanje izobraževanja, zmanjšanje revščine, zaščita okolja in krepitev demokratičnih institucij.

Za obiskovalce in tiste, ki jih zanima Paragvaj, je dobro poznati lokalno dvojezičnost, spoštovati tradicionalne običaje in biti pripravljeni na velike razlike med bolj urbanimi vzhodnimi predeli in bolj divjim, redko poseljenim zahodom.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšno je uradno ime Paragvaja?

V: S katerimi državami meji Paragvaj?

V: Kateri so glavni jeziki, ki se govorijo v Paragvaju?

V: Koliko ljudi živi v Paragvaju?

V: Kakšna je etnična sestava prebivalstva Paragvaja?

V: Kolikšen odstotek ljudi v Paragvaju živi pod pragom revščine?

V: Kdaj je Juan de Salazar ustanovil Asuncion, ki je zdaj glavno mesto paragvajske republike?

Išči po črki