Kolonija: definicija, vrste, kolonializem in zgodovina

Kolonija je kraj ali ozemlje, ki ga neposredno ali posredno nadzoruje druga država (metropolitanska država). Metropolitanska država je tista država, ki ima v lasti ali pod nadzorom kolonijo. V sodobni politiki se za podobne oblike nadzora pogosto uporablja izraz odvisno ozemlje, ki poudarja pravni in upravni odnos do matične države.

Država, ki ima veliko kolonij, se pogosto imenuje imperij. Oseba iz metropolitanske države, ki živi v koloniji, se imenuje kolonist. Pojem kolonialni se nanaša na vse, kar je povezano s kolonijo: kolonialna zemlja je ozemlje, ki je pod kolonialno upravo. Kolonist se včasih imenuje tudi kolonialist. Filozofija kolonij in njihova upravna, ekonomska ter kulturna logika se imenuje kolonializem. Za ustanovitev in upravljanje kolonije je običajno potrebna prisotnost večjega števila ljudi in organizirana uprava.

Vrste kolonij

• Naseljenska kolonija – kolonisti se trajno naselijo in pogosto nadomestijo ali potisnejo avtohtono prebivalstvo (primeri: delna naselitev v Ameriki, Avstraliji, Novi Zelandiji).
• Eksploatacijska kolonija – glavni cilj je pridobivanje surovin in dobička; uprava in gospodarstvo služita interesom matične države.
• Protektorat – lokalna oblast ohrani nekatere pristojnosti, vendar je zunanja politika in obramba pod nadzorom tuje sile.
• Trgovska postaja ali kompilna kolonija – ustanovljena za trgovino in izmenjavo, pogosto upravljana s strani trgovskih družb (npr. Britanska Vzhodnoindijska družba).
• Kazenska kolonija – ozemlje, kamor so prisilno preseljeni zaporniki ali izgnanci (primer: zgodnja Avstralija kot britanska kazenska kolonija).

Kolonializem: ideologija in praksa

Kolonializem ni le politična ali vojaška okupacija; vključuje tudi ekonomsko izkoriščanje, kulturno dominacijo in spremembo družbenih struktur. Pogosto je bil upravičen z ideologijami o civilizacijski misiji, supremaciji ali verskem poslanstvu. Posledice kolonializma so bile kompleksne: uvedba novih tehnologij, infrastrukture in jezika, a tudi izkoriščanje, prisilno delo, kulturna marginalizacija in včasih genocid.

Zgodovina kolonializma (kratka)

Koncept kolonizacije je star: že v antiki so bile ustanavljene kolonije (npr. feničanske ali grške kolonije). V sodobnem pomenu je kolonializem najbolj opazen od 15. stoletja dalje, z obdobjem Velikih odkritij, ko so evropske sile (Španija, Portugalska, Nizozemska, Francija, Velika Britanija) vzpostavile obsežne kolonialne imperije v Ameriki, Afriki, Aziji in Oceaniji.

V 19. stoletju se je pojavila faza, imenovana "razdelitev Afrike" oziroma Scramble for Africa, ko so evropske države tekmovale za ozemlja in vire. Po drugi svetovni vojni je sledila obsežna dekolonizacija: mnoge kolonije so postale neodvisne države, pogosto v 1950ih in 1960ih. Večina držav, ki so bile nekoč kolonije Velike Britanije, je danes del Britanske skupnosti narodov, čeprav so politični in pravni odnosi različni.

Sodobne posledice in dekolonizacija

Čeprav je veliko nekdanjih kolonij danes neodvisnih, se posledice kolonialne dobe še vedno čutijo: mejne težave, gospodarska odvisnost, neenakosti ter jezikovni in kulturni vplivi. Dekolonizacija je potekala skozi mirovne procese, vojne za neodvisnost in mednarodni pritisk (npr. Organizacija združenih narodov je podpirala pravico do samoodločbe). Danes obstajajo tudi odprta vprašanja glede pravic avtohtonih prebivalcev, vračanja kulturnih predmetov in popravljanja zgodovinskih nepravičnosti.

Kolonije so bile in so še vedno pomemben del svetovne zgodovine in geopolitične ureditve. Razumevanje različnih oblik kolonializma in njegove zgodovine pomaga pojasniti številne sodobne politične, gospodarske in kulturne razmere po svetu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kolonija?

V: Kaj je odvisno ozemlje?

V: Ali se lahko kolonija nanaša tudi na človeško naselbino v vesolju?

V: Kaj je imperij?

V: Kdo je kolonist?

V: Kaj je kolonializem?

V: Ali je večina držav, ki so bile nekoč kolonije Velike Britanije, del Britanske skupnosti narodov?

Išči po črki