Bolivija (uradno Republika Bolivija) je država v Južni Ameriki. Na kopnem jo omejujejo Brazilija, Paragvaj, Argentina, Peru in Čile. Bolivija je notranje obmorska država (brez dostopa do morja) in ima zelo raznoliko reliefno in podnebno zgradbo: od visokogorskega Altiplana in Andov do tropskega območja amazonke nižine. Jeanine Áñez je postala predsednica Bolivije novembra 2019, potem ko je bil dolgoletni predsednik Evo Morales strmoglavljen; kasneje so bile leta 2020 izvedene nove volitve, po katerih je funkcijo prevzela druga vlada. Po uradnih podatkih iz leta 2013 je imela Bolivija 10,67 milijona prebivalcev, po novejših ocenah pa ima država danes okrog 11–12 milijonov prebivalcev.

Geografija

Bolivija leži v osrednjem delu Južne Amerike in meri približno 1.098.581 km². Glavne geografske enote so:

  • Andi in Altiplano – visoko ležeče planote in verige gora, kjer se nahajata tudi mesta La Paz in Potosí.
  • Vzhodna nižina – velika savanska in gozdnata območja, ki prehajajo v amazonsko nižino, bogata z biotsko raznovrstnostjo.
  • Salar de Uyuni – največja slana puščava na svetu, pomembna za turizem in zaloge litija.
  • Jezero Titicaca – delno leži na meji z Perujem; najvišje plovno jezero na svetu.

Zgodovina

Pred prihodom Evropejcev so območje naseljevale pomembne predkolumbovske kulture, med katerimi izstopa kultura Tiwanaku in pozneje španski širitveni vpliv ter del Inškega imperija. Bolivija je dobila ime po osvoboditelju Simonu Bolívarju in razglasila neodvisnost od Španije leta 1825. V 19. stoletju je država izgubila dostop do Tihega oceana v vojni s Čile (Vojna za Pacifik), kar je oblikovalo njen današnji videz brez morja.

V 20. in 21. stoletju je bila notranja politika pogosto nestabilna, z obdobjem vojaških režimov, socialnimi in agrarnimi reformami ter z naraščajočim vplivom gibanj za pravice avtohtonih prebivalcev. V začetku 21. stoletja je priljubljenost doživel predsednik Evo Morales, ki je bil izvoljen leta 2006 in v naslednjih letih uvedel politike usmerjene v nacionalizacijo virov in krepitev pravic domorodnih skupnosti. Volilne krize konec 2019 so privedle do njegovega odstopa in začasne oblasti, nato pa do novih volitev leta 2020.

Ljudje in jeziki

Bolivija je etnično in kulturno raznolika država. Med glavnimi skupinami so avtohtoni narodi (Aymara, Kečua in številna amazonska ljudstva), mešanci (mestizi) in manjše skupine evropskega in afriškega izvora. Bolivija je ena redkih držav v Latinski Ameriki, kjer avtohtoni prebivalci predstavljajo pomemben delež prebivalstva in imajo močan vpliv v politiki in kulturi.

Uradni jezik je španščina, vendar ima država še več uradnih avtohtonih jezikov; najpogosteje govorenih jezikov sta kečua in aymara, skupaj z več desetinami drugih jezikov, ki so priznani in zaščiteni. Religija je večinoma krščanska (pretežno katoliška), vendar so močni tudi vplivi tradicionalnih verovanj in synkretističnih praks.

Politika in uprava

Bolivija je predsedniška republika z večstrankarskim sistemom. Ustava iz leta 2009 je poudarila pravice avtohtonih ljudstev in preimenovala državo v večjezično in plurikulturno republiko. De facto sedež državne uprave je La Paz (izvršna in zakonodajna veja), medtem ko je ustavno mesto Sucre sedež vrhovnega sodišča.

Država je upravno razdeljena na devet departmajev (departamentos), med katerimi so najbolj znani:

  • La Paz
  • Santa Cruz
  • Chuquisaca (Sucre)
  • Potosí
  • Cochabamba
  • Oruro
  • Beni
  • Pando
  • Tarija

Gospodarstvo

Gospodarstvo Bolivije temelji na kmetijstvu, rudarstvu in energetiki. Država ima velike rezerve plina, minerale (baker, cink, svinec, srebro, nekdaj kositer) in najpomembnejše svetovne zaloge litija v Salar de Uyuni. V zadnjih desetletjih so bili sprejeti ukrepi za nacionalizacijo energetskih virov in za povečanje državnih prihodkov iz teh panog. Pomemben vir dohodka je tudi turizem, ki privablja obiskovalce k naravnim znamenitostim in bogati kulturni dediščini.

Narava in turizem

Bolivija ponuja izjemno naravno raznolikost:

  • Salar de Uyuni – spektakularna slana ravnica, priljubljena pri fotografih in raziskovalcih
  • Jezero Titicaca – kulturno in naravno središče z otoki ter avtohtonimi skupnostmi
  • Andi in vrhovi – možnosti za visokogorski turizem in raziskovanje rudarstva
  • Amazonska poraščenost – biodiverzitetno bogata območja za opazovanje divjih živali

Turizem je pomemben vir prihodkov, hkrati pa prinaša izzive pri ohranjanju okolja in trajnostnem upravljanju naravnih virov.

Kultura

Bolivijska kultura je mešanica avtohtonih in evropskih vplivov. Praznovanja, kot so poklon karnavalu v Oruro, tradicionalne ljudske obleke, glasba (npr. Andska flauta in drugi tradicionalni inštrumenti) ter bogata obrtniška tradicija tkanin in oblačil, so izraz močne kulturne identitete. Lokalna kuhinja vključuje jedi iz koruze, krompirja in mesa, z značilnimi regionalnimi razlikami.

Izzivi in priložnosti

Med glavnimi izzivi so trajnostno upravljanje naravnih virov, zaščita amazonskega gozda, socialna vključenost in ekonomska diverzifikacija. Priložnosti izhajajo iz bogatih naravnih virov (zlasti litija in plina), raznolikosti turizma in krepitev človekovega kapitala z izobraževanjem in investicijami v infrastrukturo.

Bolivija ostaja ena najbolj raznolikih in kulturno bogatih držav Južne Amerike, z edinstveno kombinacijo visokogorskih in tropskih okolij ter močno zgodovinsko prisotnostjo avtohtonih ljudstev v sodobni družbi.