Bolivija — Republika v Južni Ameriki: geografija, zgodovina in ljudje

Bolivija (uradno Republika Bolivija) je država v Južni Ameriki. Na kopnem jo omejujejo Brazilija, Paragvaj, Argentina, Peru in Čile. Bolivija je notranje obmorska država (brez dostopa do morja) in ima zelo raznoliko reliefno in podnebno zgradbo: od visokogorskega Altiplana in Andov do tropskega območja amazonke nižine. Jeanine Áñez je postala predsednica Bolivije novembra 2019, potem ko je bil dolgoletni predsednik Evo Morales strmoglavljen; kasneje so bile leta 2020 izvedene nove volitve, po katerih je funkcijo prevzela druga vlada. Po uradnih podatkih iz leta 2013 je imela Bolivija 10,67 milijona prebivalcev, po novejših ocenah pa ima država danes okrog 11–12 milijonov prebivalcev.

Geografija

Bolivija leži v osrednjem delu Južne Amerike in meri približno 1.098.581 km². Glavne geografske enote so:

  • Andi in Altiplano – visoko ležeče planote in verige gora, kjer se nahajata tudi mesta La Paz in Potosí.
  • Vzhodna nižina – velika savanska in gozdnata območja, ki prehajajo v amazonsko nižino, bogata z biotsko raznovrstnostjo.
  • Salar de Uyuni – največja slana puščava na svetu, pomembna za turizem in zaloge litija.
  • Jezero Titicaca – delno leži na meji z Perujem; najvišje plovno jezero na svetu.

Zgodovina

Pred prihodom Evropejcev so območje naseljevale pomembne predkolumbovske kulture, med katerimi izstopa kultura Tiwanaku in pozneje španski širitveni vpliv ter del Inškega imperija. Bolivija je dobila ime po osvoboditelju Simonu Bolívarju in razglasila neodvisnost od Španije leta 1825. V 19. stoletju je država izgubila dostop do Tihega oceana v vojni s Čile (Vojna za Pacifik), kar je oblikovalo njen današnji videz brez morja.

V 20. in 21. stoletju je bila notranja politika pogosto nestabilna, z obdobjem vojaških režimov, socialnimi in agrarnimi reformami ter z naraščajočim vplivom gibanj za pravice avtohtonih prebivalcev. V začetku 21. stoletja je priljubljenost doživel predsednik Evo Morales, ki je bil izvoljen leta 2006 in v naslednjih letih uvedel politike usmerjene v nacionalizacijo virov in krepitev pravic domorodnih skupnosti. Volilne krize konec 2019 so privedle do njegovega odstopa in začasne oblasti, nato pa do novih volitev leta 2020.

Ljudje in jeziki

Bolivija je etnično in kulturno raznolika država. Med glavnimi skupinami so avtohtoni narodi (Aymara, Kečua in številna amazonska ljudstva), mešanci (mestizi) in manjše skupine evropskega in afriškega izvora. Bolivija je ena redkih držav v Latinski Ameriki, kjer avtohtoni prebivalci predstavljajo pomemben delež prebivalstva in imajo močan vpliv v politiki in kulturi.

Uradni jezik je španščina, vendar ima država še več uradnih avtohtonih jezikov; najpogosteje govorenih jezikov sta kečua in aymara, skupaj z več desetinami drugih jezikov, ki so priznani in zaščiteni. Religija je večinoma krščanska (pretežno katoliška), vendar so močni tudi vplivi tradicionalnih verovanj in synkretističnih praks.

Politika in uprava

Bolivija je predsedniška republika z večstrankarskim sistemom. Ustava iz leta 2009 je poudarila pravice avtohtonih ljudstev in preimenovala državo v večjezično in plurikulturno republiko. De facto sedež državne uprave je La Paz (izvršna in zakonodajna veja), medtem ko je ustavno mesto Sucre sedež vrhovnega sodišča.

Država je upravno razdeljena na devet departmajev (departamentos), med katerimi so najbolj znani:

  • La Paz
  • Santa Cruz
  • Chuquisaca (Sucre)
  • Potosí
  • Cochabamba
  • Oruro
  • Beni
  • Pando
  • Tarija

Gospodarstvo

Gospodarstvo Bolivije temelji na kmetijstvu, rudarstvu in energetiki. Država ima velike rezerve plina, minerale (baker, cink, svinec, srebro, nekdaj kositer) in najpomembnejše svetovne zaloge litija v Salar de Uyuni. V zadnjih desetletjih so bili sprejeti ukrepi za nacionalizacijo energetskih virov in za povečanje državnih prihodkov iz teh panog. Pomemben vir dohodka je tudi turizem, ki privablja obiskovalce k naravnim znamenitostim in bogati kulturni dediščini.

Narava in turizem

Bolivija ponuja izjemno naravno raznolikost:

  • Salar de Uyuni – spektakularna slana ravnica, priljubljena pri fotografih in raziskovalcih
  • Jezero Titicaca – kulturno in naravno središče z otoki ter avtohtonimi skupnostmi
  • Andi in vrhovi – možnosti za visokogorski turizem in raziskovanje rudarstva
  • Amazonska poraščenost – biodiverzitetno bogata območja za opazovanje divjih živali

Turizem je pomemben vir prihodkov, hkrati pa prinaša izzive pri ohranjanju okolja in trajnostnem upravljanju naravnih virov.

Kultura

Bolivijska kultura je mešanica avtohtonih in evropskih vplivov. Praznovanja, kot so poklon karnavalu v Oruro, tradicionalne ljudske obleke, glasba (npr. Andska flauta in drugi tradicionalni inštrumenti) ter bogata obrtniška tradicija tkanin in oblačil, so izraz močne kulturne identitete. Lokalna kuhinja vključuje jedi iz koruze, krompirja in mesa, z značilnimi regionalnimi razlikami.

Izzivi in priložnosti

Med glavnimi izzivi so trajnostno upravljanje naravnih virov, zaščita amazonskega gozda, socialna vključenost in ekonomska diverzifikacija. Priložnosti izhajajo iz bogatih naravnih virov (zlasti litija in plina), raznolikosti turizma in krepitev človekovega kapitala z izobraževanjem in investicijami v infrastrukturo.

Bolivija ostaja ena najbolj raznolikih in kulturno bogatih držav Južne Amerike, z edinstveno kombinacijo visokogorskih in tropskih okolij ter močno zgodovinsko prisotnostjo avtohtonih ljudstev v sodobni družbi.

Zgodovina

Bolivija je bila nekoč španska kolonija. Španiji so največ denarja prinašali rudniki srebra v Boliviji, zato je Španija Bolivijce uporabljala kot sužnje za delo v rudnikih. Po številnih vojnah je Simón Bolívar pomagal Boliviji, da je postala neodvisna država.

Geografija

Bolivija meri 424 135 mi² (1 098 581 km²). To pomeni, da je Bolivija 28. največja država na svetu (za Etiopijo). Je enako velika kot Mavretanija.

Bolivija je celinska država, kar pomeni, da je vsaka meja Bolivije meja z drugo državo, zato nima morja. Nekoč ji je pripadal del pacifiške obale, vendar ga je leta 1879 v pacifiški vojni izgubila. Na zahodu Bolivije se nahaja gorovje Andi. Najvišja gora v Boliviji se imenuje Nevado de Sajama in je v bližini mesta Oruro. Čeprav je ta del države zelo visok in ima veliko gora, so tudi deli Bolivije, ki so zelo ravni, in deli države, ki so zelo blizu morske gladine. Del Bolivije pokriva tudi amazonski deževni gozd in veliko jezero, ki je najvišje ležeče jezero na svetu. To jezero se imenuje jezero Titikaka.

Glavna mesta so La Paz, El Alto, Santa Cruz de la Sierra in Cochabamba. Za druge kraje v Boliviji glejte Seznam mest v Boliviji.

Zemljevid Bolivije iz CIA World FactbookZoom
Zemljevid Bolivije iz CIA World Factbook

UyuniZoom
Uyuni

Demografski podatki

V Boliviji živi približno 10.907.778 prebivalcev. Etnična sestava države je naslednja:

Gospodarstvo

Bolivijo pesti revščina, saj 75,7 % prebivalstva živi pod pragom revščine[] .

Oddelki

Bolivija je razdeljena na devet departmajev. Departmaji so razdeljeni na 112 provinc. Province so razdeljene na 339 občin in na območja avtohtonih skupnosti.

Teritorialna razdelitev Bolivije

Oddelek

Okrajšava
(ISO)

Prebivalstvo

Površina (km²)

Gostota

Glavno mesto

Map of the departments of Bolivia

 Bolivija

BO

10.027.644

1.098.581

9,1

Sucre

Flag of BeniBeni

BO-B

430.049

213.564

1,9

Trinidad

Flag of ChuquisacaChuquisaca

BO-H

631.062

51.524

11,9

Sucre

Flag of CochabambaCochabamba

BO-C

1.786.040

55.631

22,7

Cochabamba

Flag of La PazLa Paz

BO-L

2.756.989

133.985

19,9

La Paz

Flag of OruroOruro

BO-O

444.093

53.558

8,2

Oruro

Flag of PandoPando

BO-N

75.335

63.827

1,1

Cobija

Flag of PotosiPotosí

BO-P

780.392

118.218

6,5

Potosí

Flag of Santa CruzSanta Cruz

BO-S

2.626.697

370.621

7,1

Santa Cruz de la Sierra

Flag of TarijaTarija

BO-T

496.988

37.623

12,5

Tarija

Vir: Demografske projekcije 2008, Bolivijski nacionalni demografski inštitut. Gostota departmajev je bila izračunana na podlagi števila prebivalcev iz leta 2006.

Kultura

V bolivijski kulturi je veliko vplivov Inkov, Ajmarjev in drugih avtohtonih prebivalcev v veri, glasbi in oblačilih. V mestu Oruro je velik festival, ki se imenuje "El carnaval de Oruro". Ljudje v Boliviji radi igrajo nogomet in nogomet, ki se pogosto igra na ulici. Zelo priljubljeni so tudi živalski vrtovi, ki pa nimajo veliko denarja.

Nacionalni simboli

Kantuta (pogosto se piše kantuta ali qantuta) (Cantua buxifolia ali Fuchsia buxifolia) je roža, ki jo najdemo v Yungasu in je skupaj s patujem (Heliconia rostrata), ki ga najdemo v tropskih regijah Bolivije, nacionalna roža Bolivije.

Sorodne strani

  • Bolivija na olimpijskih igrah
  • Bolivijska nogometna reprezentanca
  • Seznam rek Bolivije

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Bolivija?



O: Bolivija je država v Južni Ameriki.

V: S katerimi državami ima Bolivija dostop do morja?



O: Bolivija ima obalni pas z Brazilijo, Paragvajem, Argentino, Perujem in Čilom.

V: Kdo je sedanji predsednik Bolivije?



O: Luis Alberto Arce Catacora je postal predsednik Bolivije novembra 2020.

V: Koliko prebivalcev ima Bolivija?



O: Bolivija ima 11,51 milijona prebivalcev (2019).

V: Po kom je Bolivija poimenovana?



O: Bolivija je poimenovana po Simónu Bolívarju.

V: Kateri so glavni jeziki, ki se govorijo v Boliviji?



O: Glavna jezika, ki se govorita v Boliviji, sta španščina in kečua, obstajajo pa tudi drugi jeziki.

V: Ali je Bolivija obalna država?



O: Ne, Bolivija ni obalna država.

AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3