Evo Morales: od pridelovalca koke do predsednika Bolivije

Življenjska zgodba Evo Moralesa: od pridelovalca koke in vodje sindikata do predsednika Bolivije — politične zmage, spori z ZDA in preobrazba države.

Juan Evo Morales Aima (rojen 26. oktobra 1959) je bil predsednik Bolivije med letoma 2006 in 2019. Je ameriški domorodec iz ljudstva Aymara in politično se uvršča na levo. Je ustanovitelj in vodja politične stranke Gibanje za socializem (Movimiento al Socialismo, znano tudi kot MAS).

Rana leta in vzpon

Morales se je rodil v podeželski družini v provinci Oruro. Pred vstopom v nacionalno politiko je dolgo delal kot vodja sindikata pridelovalcev koke (Federación Especial de Trabajadores Campesinos de los Yungas). Koka ima v Boliviji kulturni in tradicionalen pomen: listi koke se žvečijo in uporabljajo v obredih, hkrati pa so surovina za proizvodnjo kokaina. Morales je zagovarjal razlikovanje med tradicionalno rabo koke in nezakonito proizvodnjo drog, kar mu je prineslo podporo med kmetijskimi skupnostmi in vodilo v politično prepoznavnost.

Politična kariera in volitve

V zgodnjih letih je bil Morales aktiven v sindikatih in lokalni politiki. Leta 2002 je imel krajši mandat v kongresu, vendar je politična podpora rasla in na predsedniških volitvah 2005 je kot kandidat MAS prepričljivo zmagal. 22. januarja 2006 je uradno postal predsednik Bolivije. Njegova stranka je takrat poudarila, da gre za prvič izvoljenega predsednika z jasnim avtohtonim kulturnim ozadjem; sicer pa so nekateri opozorili, da imajo tudi prejšnji predsedniki mešano mestniško (mestiška) dediščino.

Politike in dosežki v času predsednikovanja

Moralesova vlada je izvedla vrsto ukrepov, usmerjenih v širitev državne vloge v gospodarstvu in povečanje socialnih izdatkov. Med pomembnejšimi odločitvami so bili:

• nacionalizacija hidrokarbonov in energetskih podjetij, kar je države finančno okrepilo in povečalo prihodke iz izvoza zemeljskega plina;
• uvoz ambicioznejših socialnih programov za zmanjšanje revščine in izboljšanje izobraževanja ter zdravstva;
• sprejetje nove ustave leta 2009, s katero je država postala Plurinacionalna država Bolivija, pripoznana pa so bila širša pravna in kulturna pravica domorodnih ljudstev;
• spodbujanje agrarne reforme in podpore majhnim kmetom ter prizadevanja za večjo suverenost pri naravnih virih.

Gospodarstvo je v veliki meri koristilo rasti cen surovin in večji državni kontroli nad prihodki, kar je omogočilo financiranje javnih storitev in znižanje ravni revščine. Morales je vzpostavil tesnejša politična zavezništva z drugimi levičarskimi voditelji v regiji, kot sta Rafael Correa in Nestor Kirchner.

Spori in notranje zadeve

Morales je pogosto kritiziral politiko Združenih držav do Latinske Amerike, zlasti prizadevanja v boju proti drogam in določene trgovinske dogovore, za katere je menil, da škodujejo Boliviji. Hkrati so se pojavile tudi obtožbe o zlorabi oblasti, klientelizmu in krčenju nekaterih demokratičnih praks. Najbolj pomembna sporna tema je bila njegova želja po podaljšanju ostanka na oblasti:

• leta 2016 je bil na referendumu predlog za spremembo ustave, ki bi omogočila ponovno kandidaturo, zavrnjen;
• kljub temu je ustavno sodišče pozneje interpretiralo pravila na način, da je Morales lahko kandidiral znova, kar je sprožilo kritike in obtožbe o kršenju duha volilnih omejitev.

Volilna kriza 2019, odstop in izgnanstvo

Na predsedniških volitvah 20. oktobra 2019 je Morales skupaj s svojim kandidatom v prvem krogu prejel 47,1 % glasov. Rezultati so bili nemudoma izpodbijani in so privedli do obsežnih protestov po državi. Organizacija ameriškihdržav je 9. novembra 2019 objavila predhodno poročilo, da je po njihovem mnenju prišlo do "očitnih manipulacij" v volilnem procesu. V naslednjih dneh so se protestom pridružili tudi deli policije, 10. novembra pa je vojska Moralesu svetovala, naj odstopi. Morales je istega dne odstopil in kasneje izjavil, da gre za državni udar; njegovi nasprotniki so trdili, da je odstop posledica izgube legitimnosti.

Po odstopu je Morales zapustil Bolivijo in iskal politični azil. Najprej je odšel v Mehiko, pozneje pa se je preselil v Argentino. V Boliviji je medtem začela svojo funkcijo vmesna vlada pod vodstvom Jeanine Áñez, kar je tudi sprožilo nove spore in kritike zaradi ravnanja z odločevalci MAS ter nasprotniki Moralesa.

Vrnitev in kasnejša vloga

Leta 2020 je MAS izbral novega predsedniškega kandidata, Luis Arce, ki je na volitvah oktobra 2020 zmagal. Po tej zmagi se je Evo Morales novembra 2020 vrnil v Bolivijo. V nadaljevanju je ostal vplivna osebnost v bolivijski politiki kot vodja in svetovalec MAS, vendar ni prevzel formalne predsedniške funkcije. Njegova politična zapuščina je mešana: pod njegovim vodstvom so se izboljšali nekateri socialni kazalniki in okrepljena državna kontrola nad naravnimi viri, po drugi strani pa so spori okrog demokratičnih standardov, koncentracije moči in volilnih zadev ostali predmet kritik.

Zaključek

Evo Morales je ena najbolj prepoznavnih in hkrati kontroverznih osebnosti v sodobni zgodovini Bolivije. Njegov vzpon iz skromnih razmer in iz sindikatov v najvišje politične položaje simbolizira spreminjajočo se vlogo domorodnih prebivalcev v bolivijski politiki. Hkrati pa njegovo vladanje odpira vprašanja o ravnovesju med družbeno pravičnostjo, gospodarskim razvojem in vzdrževanjem demokratičnih institucij.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil predsednik Bolivije v obdobju 2006-2019?

V: Kdaj se je rodil?

V: Kakšne narodnosti je?

V: Kakšno politično ideologijo zastopa?

V: Katero politično stranko je ustanovil in vodil?

Išči po črki