Čile

Čile (uradno ime Republika Čile) je država na jugozahodu Južne Amerike. Večina prebivalcev govori špansko.

Čile, ki si lasti del antarktične celine, je najdaljša država na svetu. Puščava Atacama na severu države je najbolj suh kraj na svetu. Povprečna količina padavin tam znaša manj kot 0,05 mm na leto. Središče Čila z mestoma Santiago in Valparaíso ima sredozemsko podnebje s povprečno temperaturo 28 °C januarja in 11 °C julija. V sredini Čila je država zelo primerna za gojenje rastlin.

Leta 2009 je v Čilu živelo približno 16,9 milijona ljudi. Približno 10 milijonov ljudi živi v središču Čila, okoli Valparaísa in Santiaga, na približno 20 % celotnega ozemlja.

Čile je dobro izobražena država. Le 2,7 % jih ne zna brati in pisati. Nekateri menijo, da ima Čile enega najboljših šolskih sistemov v Južni Ameriki.

Približno 95 % Čilencev so ljudje evropskega porekla, večinoma španskega, pa tudi nemškega, angleškega, italijanskega in arabskega. Približno 2 % prebivalcev je ameriških staroselcev, vendar ima večina ljudi domorodne prednike. Priseljenci predstavljajo 7 % prebivalstva, med njimi so Perujci, Bolivijci, Kolumbijci, Haitijci, Kitajci in Evropejci. Večina prebivalcev je rimskokatoliške veroizpovedi (62,8 %), vendar mnogi ne hodijo v cerkev. Približno 10 % je protestantov, nekaj pa je tudi judov in muslimanov. Uradni jezik v državi je španščina. Paprika čili, ki so jo prvi gojili ameriški domorodci iz drugih latinskoameriških držav in Združenih držav Amerike, ne izvira iz te države, čeprav ima podobno ime.

Čilska valuta je čilski peso.

Geografija

Čile na severu meji na Peru, na severovzhodu na Bolivijo, na vzhodu na Argentino, na skrajnem jugu pa na Drakeov prehod. Od severa proti jugu meri več kot 4.630 kilometrov, na najširši točki od vzhoda proti zahodu pa le 430 kilometrov.

Na severu puščave Atacama je veliko bogastvo mineralov, predvsem bakra in nitratov. Čile je največji proizvajalec bakra. Na vzhodni meji je gorovje Andi.

Čile nadzoruje Velikonočni otok in otok Sala y Gómez, najvzhodnejša otoka Polinezije.

vulkan Parinacota na severu Čila

Živali in rastline

Živali

V Čilu najdemo le nekaj od številnih značilnih južnoameriških živali. Med večjimi sesalci so puma ali puma, lami podobni guanako in lisici podobni čili. V gozdnatem območju najdemo več vrst močeradov in majhnega jelena, znanega pod imenom pudu.

Tu je veliko vrst malih ptic, vendar ne večina večjih vrst, ki so pogoste v Latinski Ameriki. Le malo sladkovodnih rib prihaja iz Čila, vendar so v andska jezera uspešno vnesli severnoameriške postrvi. Obala Čila je blizu Humboldtovega toka, zato je v oceanskih vodah veliko rib in drugih oblik morskega življenja. To pa omogoča življenje bogatim vrstam vodnih ptic, vključno s številnimi pingvini. Na območju je veliko kitov in šest vrst tjulnjev.

Glive

V Čilu je zabeleženih nekaj več kot 3.000 vrst gliv. To število še zdaleč ni popolno. Resnično skupno število vrst gliv v Čilu je verjetno veliko večje. Splošno sprejeta ocena je, da je bilo doslej odkritih le približno 7 odstotkov vseh gliv na svetu.

Rastline

Najsevernejše obalno in osrednje območje je večinoma brez vegetacije. To je območje, ki je najbližje popolni puščavi na svetu. Na pobočjih Andov so poleg raztresenih puščavskih grmovnic tola še trave. V osrednji dolini raste več vrst kaktusov, odporni espinos (vrsta akacije), čilski bor, južne bukve in copihue, rdeča zvončasta roža, ki je čilska narodna roža.

Na jugu Čila, južno od reke Biobío, je veliko dežja ustvarilo goste gozdove lovorjevcev, magnolij ter različnih vrst iglavcev in bukev, ki se proti jugu zmanjšujejo in zakrnijo.

Zaradi nizkih temperatur in vetrov na skrajnem jugu ni mogoče gosto pogozdovanje. Travišča so v Čilu ob Atlantiku (v Patagoniji).

Veliko čilskih rastlin se razlikuje od tistih v sosednji Argentini. To dokazuje, da je med nastajanjem Čila obstajala andska pregrada.

Ledenik v Rokavskem prelivu Beagle na jugu Čila

Juan Fernández Firecrown

Regije

Čile je razdeljen na 16 regij. Regije so nato razdeljene na province. Vsaka pokrajina je razdeljena na občine.

Zastava	Ime (angleško/špansko)	Kapital	Površina (km2)	Prebivalstvo (popis 2017)
	Arica in Parinacota Región de Arica y Parinacota	Arica	16,873.3	226,068
	Tarapacá Región de Tarapacá	Iquique	42,225.8	330,558
	Antofagasta Región de Antofagasta	Antofagasta	126,049.1	607,534
	Atacama Región de Atacama	Copiapó	75,176.2	286,168
	Coquimbo Región de Coquimbo	La Serena	40,579.9	757,586
	Valparaíso Región de Valparaíso	Valparaíso	16,396.1	1,815,902
	Santiago Región Metropolitana de Santiago	Santiago	15,403.2	7,112,808
	O'Higgins Región del Libertador General Bernardo O'Higgins	Rancagua	16,387.0	914,555
	Maule Región del Maule	Talca	30,296.1	1,044,950
	Ñuble Región de Ñuble	Chillán	13,178.5	480,609
	Biobío Región del Biobío	Concepción	23,890.2	1,556,805
	Araucanía Región de La Araucanía	Temuco	31,842.3	957,224
	Los Ríos Región de Los Ríos	Valdivia	18,429.5	384,837
	Los Lagos Región de Los Lagos	Puerto Montt	48,583.6	828,708
	Aysén Región Aysén del General Carlos Ibáñez del Campo	Coihaique	108,494.4	103,158
	Magallanes Región de Magallanes y de la Antártica Chilena	Punta Arenas	132,291.1	166,533

Literatura

Čilenci svojo državo imenujejo país de poetas - država pesnikov. Gabriela Mistral je bila prva Latinskoameričanka, ki je prejela Nobelovo nagrado za književnost (1945). Najbolj znan čilski pesnik pa je Pablo Neruda. Tudi on je prejel Nobelovo nagrado za književnost (1971).

Na seznamu drugih čilskih pesnikov so tudi Lily Garafulic, Vicente Huidobro, Pablo Simonetti in Paulo Coloane. Isabel Allende je najbolje prodajana čilska pisateljica, saj je bilo po vsem svetu prodanih 51 milijonov njenih romanov. Roman Nespodobna nočna ptica pisatelja Joséja Donosa je po mnenju kritika Harolda Blooma eno od pomembnih del zahodne književnosti 20. stoletja. Mednarodno priznan čilski pisatelj je tudi Roberto Bolaño. Njegovi prevodi v angleščino so bili pri kritikih odlično sprejeti.

Hrana in pijača

Čilska hrana kaže na razlike v pokrajini po vsej državi. Na voljo so različni morski sadeži, govedina, sadje in zelenjava. Tradicionalni recepti vključujejo asado, cazuela, empanadas, humitas, pastel de choclo, pastel de papas, curanto in sopaipillas.

Crudos je primer mešanice kulinaričnih dodatkov različnih etničnih skupin v Čilu. Čebulo so prinesli španski kolonisti, uporabo majoneze in jogurta pa so uvedli nemški priseljenci, prav tako tudi pivo.

Čilska cazuela in izbrane solate.

Šport

Najbolj priljubljen šport v Čilu je nogomet. Čile se je udeležil osmih svetovnih prvenstev FIFA, med drugim je leta 1962 gostil svetovno prvenstvo FIFA. Drugi rezultati nacionalne nogometne reprezentance vključujejo štiri finale na Copa América, eno srebrno in dve bronasti medalji na Panameriških igrah, bronasto medaljo na poletniholimpijskih igrahleta 2000 ter dve tretji mesti na mladinskih turnirjih FIFA do 17 in do 20 let. Najvišja liga v čilskem nogometnem sistemu je čilska Primera División. Mednarodna nogometna zveza IFFHS jo je leta 2011 razglasila za deveto najmočnejšo nacionalno nogometno ligo na svetu.

Tenis je najuspešnejši čilski šport. Njegova reprezentanca je dvakrat (2003 in 2004) zmagala na turnirju za svetovni ekipni pokal na glini. Leta 1976 je igrala finale Davisovega pokala proti Italiji. Na poletnih olimpijskih igrah leta 2004 je država osvojila zlato in bronasto medaljo v moški igri posameznikov ter zlato v moški igri dvojic. Marcelo Ríos je leta 1998 kot prvi Latinskoameričan dosegel prvo mesto na lestvici ATP za posameznike. Anita Lizana je leta 1937 zmagala na odprtem prvenstvu ZDA. Bila je prva ženska iz Latinske Amerike, ki je zmagala na turnirju za grand slam. Luis Ayala je bil dvakrat drugouvrščeni na odprtem prvenstvu Francije, Ríos, Nicolas Massu Friedt in Fernando González Ciuffardi pa so se uvrstili v finale moškega singla na odprtem prvenstvu Avstralije. González je na poletnih olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu osvojil tudi srebrno medaljo v igri posameznikov.

Na poletnih olimpijskih igrah je Čile osvojil dve zlati (tenis), sedem srebrnih (atletika, konjeništvo, boks, streljanje in tenis) in štiri bronaste medalje (tenis, boks in nogomet). Leta 2012 je Čile osvojil svojo prvo medaljo na paraolimpijskih igrah (zlato v atletiki).

Rodeo je nacionalni šport v državi. Izvaja se na bolj podeželskih območjih države. Šport, podoben hokeju. Smučanje in deskanje na snegu se izvajata v smučarskih centrih v osrednjih Andih. Deskanje je priljubljeno v nekaterih obalnih mestih. V Čilu se profesionalno ukvarjajo s športom polo. Leta 2008 je Čile osvojil najvišjo nagrado na svetovnem prvenstvu v polaju.

Košarka je priljubljen šport. Čile je na prvem svetovnem prvenstvu FIBA za moške leta 1950 osvojil bronasto medaljo. Drugo bronasto medaljo so osvojili, ko je Čile gostil svetovno prvenstvo FIBA leta 1959. Čile je leta 1953 gostil prvo svetovno prvenstvo FIBA za ženske in ga končal s srebrno medaljo. Vedno bolj priljubljeni so tudi drugi športi, kot so maratoni in ultramaratoni. San Pedro de Atacama vsako leto gosti "Atacama Crossing", šeststopenjski 250-kilometrski tek, ki se ga vsako leto udeleži približno 150 tekmovalcev iz 35 držav. Od leta 2009 v Čilu in Argentini poteka dirka terenskih avtomobilov Dakar Rally.

Čile, trenutni svetovni prvak v mnogoboju, s predsednico Michelle Bachelet in pokalom svetovnega prvenstva v mnogoboju leta 2008.

Estadio Nacional de Chile

Priseljevanje v Čile

V devetnajstem in dvajsetem stoletju se je v Čilu naselilo nekaj evropskih priseljencev, predvsem iz Španije. Splošna slika je naslednja:

Leto	Celotno prebivalstvo	Prebivalstvo priseljencev ^Vir:
Leto	Celotno prebivalstvo	Skupaj	%	Evropejci	Latinski Američani	Drugo
1865	1.819.223	21.982	1,21%	53,7%	41,4%	4,9%
1875	2.075.971	25.199	1,21%	62,3%	33,0%	4,7%
1885	2.057.005	87.077	4,23%	30,1%	67,2%	2,7%
1907	3.249.279	134.524	4,5%	53,3%	42,7%	4,0%
1920	3.731.593	114.114	3,06%	60,0%	31,2%	8,9%
1930	4.287.445	105.463	2,46%	60,0%	24,6%	15,4%
1940	5.023.539	107.273	2,14%	67,2%	21,7%	11,1%
1952	5.932.995	103.878	1,75%	55,9%	23,4%	20,7%
1960	7.374.115	104.853	1,42%	60,9%	26,1%	13,0%
1970	8.884.768	90.441	1,02%	53,3%	34,4%	12,3%
1982	11.275.440	84.345	0,75%	31,8%	54,5%	13,7%
1992	13.348.401	114.597	0,86%	20,1%	65,1%	14,8%
2002	15.116.435	184.464	1,22%	17,2%	71,8%	11,0%

Nacionalni simboli

Nacionalna cvetlica je kopihue (Lapageria rosea, čilski zvonček), ki raste v gozdovih na jugu Čila.

V grbu sta upodobljeni dve nacionalni živali: kondor (Vultur gryphus, zelo velika ptica, ki živi v gorah) in huemul (Hippocamelus bisulcus, ogrožena bela jelenjad). Na grbu je tudi napis Por la razón o la fuerza (z razlogom ali s silo).

Čilska zastava ima dva enaka vodoravna pasova bele (zgoraj) in rdeče barve. Modri kvadrat je enako visok kot beli pas. V sredini kvadrata je bela peterokraka zvezda. Zvezda je vodilo k napredku in časti. Modra pomeni nebo, bela snežne Ande, rdeča pa kri, ki je bila prelita za neodvisnost.