Travnik (travišče): definicija, vrste—savane, prerije, stepe in razširjenost
travnik je območje, na katerem so večinoma trave. Na njem so divje trave, lahko pa tudi nekaj dreves. Na več koncih sveta so travniki. Travišča najdemo v Afriki, Severni Ameriki, Srednji Aziji, Južni Ameriki in ob obalah Avstralije. Največja travišča so v vzhodni Afriki. Travišča z nekaj razpršenimi drevesi se imenujejo savane. Druga se imenujejo prerije ali stepe.
Definicija in osnovne značilnosti
Travnik je ekosistem, kjer prevladujejo travniške rastline (pretežno trave in zeli), pogosto z malo grmovja ali posameznimi drevesi. Travniki se razlikujejo po podnebju, višini vegetacije, vrsti tal in načinu zaraščanja. Pomembni so zaradi biodiverzitete, kmetijske rabe in vloge pri zadrževanju ogljika v tleh.
Vrste travišč
- Savane – tropske ali subtropske traviščne površine z razpršenimi drevesi; značilna sta izrazita sušna in deževna sezona. V savanah je pogosto močan vpliv požarov in velikih rastlinojedcev.
- Prerije – zmerno-kontinentalne travniške ravnine v Severni Ameriki; poznamo visokotravne, srednjetravne in nizkotravne prerije glede na količino padavin in višino rastlin.
- Stepe – polsuhe travniške pokrajine, značilne za Srednjo in Vzhodno Evropo ter Srednjo Azijo; večinoma kratke trave in grmiček, hladnejše zime kot pri savanah.
- Gorski travniki in pašniki – travišča v višjih legah, pogosto pomembna paša poleti in bogata s številnimi vrstami trav in zeli.
Podnebje in padavine
Na travnikih pade malo do zmerno dežja: vsako leto običajno med 25 in 75 cm (250–750 mm), vendar se ta razpon razlikuje glede na vrsto travišča in geografsko lego. Savane imajo pogosto izrazite sušne in deževne sezone, prerije imajo vlažnejša poletja in suhe zime, stepe pa so suhe in bolj kontinentalne. Poleg padavin pomembno vlogo igrajo tudi ogrevanje, izhlapevanje, požari in paša.
Vegetacija, tla in naravni procesi
Travniško rastlinje vključuje različne vrste trav, zeli in praprotnic. Tla travišč so pogosto zelo rodovitna, z globokimi humusnimi plastmi (v prerijah so pogosta mollisoli), kar omogoča dobro zadrževanje ogljika v tleh. Na travnikih so ključni procesi požari in paša, ki preprečujejo zaraščanje z drevjem in vzdržujejo travnato strukturo ekosistema.
Živalski svet
Travniki so dom številnim živalim:
- v vzhodni Afriki in savanah: sloni, žirafe, levi, antilope in drugi veliki sesalci;
- v prerijah: bizoni, pronghorni, voluharji in številne ptice selivke;
- v stepah: posebne vrste kopitarjev (npr. saiga), glodalci in ptice travišč.
Pomen za človeka in gospodarstvo
- Travniki so pomembni za pašo živine in kmetijstvo (žito, krma).
- So vir biotske raznovrstnosti in dom za številne divje vrste, kar je pomembno tudi za turizem (npr. safariji).
- Tla travišč shranjujejo ogljik, kar prispeva k blaženju podnebnih sprememb.
Grožnje in ohranjanje
Glavne grožnje traviščem so spremembe rabe zemljišč (pretvorba v njive ali naselja), prekomerna paša, invazivne tujerodne vrste, pretirani izsek dreves in spremembe v frekvenci požarov. To vodi v izgubo habitatov in biodiverzitete ter lahko povzroči dezertifikacijo v sušnih območjih.
Za ohranjanje travišč so pomembne ukrepi, kot so:
- trajnostno upravljanje paše in rotacijska paša,
- obnova travišč z obnavljanjem domorodnih vrst trav in odstranitev invazivk,
- ustanavljanje zaščitenih območij in spodbujanje ekoloških praks v kmetijstvu.
Travniki so raznoliki in ekološko pomembni habitati po vsem svetu — od vročih savan v Afriki do zmerno-hladnih prerij in step. Razumevanje njihovih značilnosti in groženj je ključno za njihovo trajnostno upravljanje in ohranitev.
Vegetacija
Travniška vegetacija je lahko zelo različno visoka. Kredni travniki v južni Angliji so precej nizki, pogosto z majhnimi, nežnimi cvetovi.
V severnoameriških prerijah, južnoameriških travnikih in afriških savanah je trava precej visoka. To zagotavlja določeno kritje za manjše živali in tako povečuje število vrst, ki lahko tam živijo.
Na nekaterih travnikih se lahko pojavijo lesnate rastline, grmičevje ali drevesa. Koreninski sistemi večletnih trav in zelišč tvorijo zapletene preproge, ki držijo tla na mestu.
Visoka trava v Severni Ameriki
Prerije visoke trave so avtohtoni ekosistem Severne Amerike, preden so jih nadomestili sodobni pridelki. Pred približno 10.000 leti so se umikali ledeniki, ki so odlagali moreno. Veter je odnašal meljevec in organske snovi, ki so se kopičile. Tako je nastala prst. Prerije so imele najglobljo raven zgornjega sloja tal, ki je bila zabeležena kjer koli drugje. Živali, kot so bizoni, losi, jeleni in zajci
A s svojim urinom in iztrebki dodajajo zemlji dušik. Prerijski psi so kopali tunele, ki so "prezračevali tla in odvajali vodo več metrov pod površino". Več kot 240 milijonov hektarjev (970 000 km2 ) prerijskih travnikov je bilo 5 000 do 8 000 let glavna značilnost pokrajine.
Med letoma 1800 in 1930 je bil večji del porušen. Naseljenci so tako imenovano "veliko ameriško puščavo" ali "notranje morje" spremenili v kmetijska zemljišča. Stare trave so nadomestili z novimi, predvsem s pšenico in koruzo. Bizonje so zamenjali z govedom, drugo vrsto goveda. Približno 40 % svetovne koruze na primer zraste v Združenih državah Amerike, večinoma na zemljiščih, kjer je prej rasla trava. Škodo so povzročili pašni vzorec evropskega goveda, skorajšnje iztrebljanje prerijskih psov ter oranje in kultiviranje zemlje. Oranje je prekinilo koreninske sisteme visoke trave in prekinilo razmnoževanje. Odvodnjavanje je spremenilo vsebnost vode v tleh, zaradi erozije tal pa se je zemlja izgubila.
Ocene o tem, koliko prvotne visoke travnate prerije je preživelo, se razlikujejo. Morda manj kot 1 %, večinoma v "razpršenih ostankih na pionirskih pokopališčih, pri obnovitvenih projektih, ob avtocestah in železniških progah ter na strmih prepadih visoko nad rekami", do 4 %.
Travnata prerija, Midewin
Travniki v Kantabriji, severna Španija
Žitni posevek na nekdanjem travniku
Rastline in živali
Na travnikih je zaradi nizke količine padavin malo dreves. Trnova drevesa, imenovana akacije, so ena od peščice dreves, ki lahko rastejo tukaj. Pogosti so gozdni požari, ki uničujejo drevesa. Tudi živali preprečujejo rast dreves, saj pojedo nežne poganjke, preden se razvijejo v odrasla drevesa. Znano je, da sloni podirajo odrasla drevesa in se hranijo z njihovimi listi, zaradi česar je dreves še manj.
Trave še vedno rastejo, ker preživijo sušo in teptanje živali. Zato lahko travišča nahranijo veliko število živali. Med živalmi so miši in podgane, ki se prehranjujejo predvsem s semeni. Kače, jastrebi in orli se prehranjujejo predvsem z majhnimi živalmi. Velike živali, ki se večinoma pasejo, so zebre, pštrosi, žirafe, nosorogi, sloni, konji in antilope.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je travnik?
O: Travnik je biom, v katerem so večinoma trave z nekaj divjimi travami in drevesi.
V: Kje so travišča?
O: Travišča najdemo v Afriki, Severni Ameriki, Srednji Aziji, Južni Ameriki in ob obalah Avstralije.
V: Katero je največje travišče na svetu?
O: Največja travišča so v vzhodni Afriki.
V: Kako se imenujejo travišča z nekaj raztresenimi drevesi?
O: Travišča z nekaj razpršenimi drevesi se imenujejo savane.
V: Kako se še imenujejo travišča?
O: Druga imena za travišča so prerije ali stepe.
V: Kaj je biom?
O: Biom je območje kopnega, ki ima edinstveno podnebje, rastline in živali.
V: Ali so travišča značilna samo za eno lokacijo?
O: Ne, travišča so na več koncih sveta.
