Gryphaea (Hudičev noht) — izumrle jurske ostrige in njihovi fosili
Gryphaea (Hudičev noht) — skrivnost izumrlih jurskih ostrig: pogosti fosili na južni obali Anglije in Sundancea, ukrivljene lupine, geološka zgodovina in zbirateljski vodič.
Gryphaea (Hudičev noht) je rod izumrlih ostrig, ki so bile nekoč zelo pogoste. Njihovi fosili so še danes pogosti na jurski obali v južni Angliji in na obrobju starega morja Sundance v Združenih državah Amerike. Gre za morsko školjko iz družine Gryphaeidae, značilno po močno ukrivljeni spodnji lupini in enostavnih rastnih, koncentričnih brazdah.
Opis in prepoznavni znaki
Školjka ostrige iz rodu Gryphaea ima dva "zaklopa": večjo, močno ukrivljeno spodnjo lupino v obliki zobca ali "nohta" in manjšo, relativno ravno zgornjo lupino, imenovano "pokrov". Med obema lupinama so bile mehke dele živali, kot pri sodobnih ostrigah. Lupini imata izrazite koncentrične rastne trakove, pogosto so ohranjeni tudi notranji odtisi mišičnih sledi. Večje vrste so dosegle velikosti od nekaj centimetrov do preko 15–20 cm v premeru, najpogosteje pa jih najdemo v dimenzijah 5–12 cm.
Paleoekologija – kako so živele
Gryphaea so oboževale plitva, topla in blatom bogata morja. Pogosto so jih našli v velikih "blatnih" skupnostih ostrig, kjer so spodnje lupine ležale v sedimentu ali na rahlem podnožju, z manjšo lupino pokrito navzgor. Nekatere vrste so bile delno zakopane in so se pridržale na mestu z vlečnimi nitkami (byssus) ali so preprosto počivale na morskem dnu. Zaradi oblike so bile dobro prilagojene življenju na mehkih podlagah, kjer so filtrirale plankton iz vode.
Razširjenost in geološki čas
Rod je bil najbolj razširjen v juri in kredi, vendar je bil prisoten skozi pomemben del mezozoika in del paleogena. Po dolgih obdobjih razširjenosti je rod izumrl pred približno 34 milijoni let (okoli začetka poznega oligocena). Fosili Gryphaea so pomembni za prepoznavanje morskih sedimentov iz omenjenih časovnih intervalov in so pogosti najdbišča pri fosilnih izkopavanjih v Evropi in Severni Ameriki.
Pomen za paleontologe in zbiratelje
Fosili Gryphaea so zaradi svoje posebne oblike in pogostosti med najpoznanejšimi fosili jurskih plasti; v Veliki Britaniji jih pogosto imenujejo "devil's toenail" (hudičev noht). So priljubljeni med amaterskimi zbiratelji, saj so dobro ohranjeni in enostavno prepoznavni. Pri iskanju in obdelavi fosilov je priporočljivo upoštevati lokalne predpise in varovati geološka najdišča ter po potrebi pridobiti dovoljenje za izkop.
Ohranjenost in kako jih prepoznamo v kamnini
Fosilizirane lupine Gryphaea se pogosto ohranijo kot robustne kalcitne ali aragonitne soli v apnencih in ilovnatih kamninah. Značilna je ena bistveno ukrivljena lupina, ki jo najdemo v sedimentu, medtem ko je manjša lupina včasih ločena. Pri preučevanju bodite pozorni na močne koncentrične gnila-trakove in na notranje sledi, ki kažejo na mesto pritrditve in mišični pečat.
Gryphaea predstavlja zanimiv primer prilagoditve školjk na življenje v plitvih, blatenih morjih in ostaja uporaben pokazatelj za geološke in paleoekološke študije jurskih in krednih sedimentov.
Kje ga najdete
V Angliji na obalah Redcarja in Weymoutha v kimmeridski glini, v ZDA pa v rečnih bregovih in klifih Teksasa in Kansasa. Pogosto so iz gline izprani na plažo ali obrežje reke.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Gryphaea?
O: Gryphaea je rod izumrlih ostrig.
V: Kje se pogosto najdejo fosili Gryphaea?
O: Fosili Gryphaea so pogosti na jurski obali v južni Angliji in na obrobju starega morja Sundance v Združenih državah Amerike.
V: Kakšna vrsta mehkužca je Gryphaea?
O: Gryphaea je morska školjka iz družine Gryphaeidae.
V: Kdaj je bila Gryphaea na vrhuncu?
O: Gryphaea je bila na vrhuncu v juri in kredi.
V: Kdaj je Gryphaea izumrla?
O: Gryphaea je izumrla pred približno 34 milijoni let.
V: Kakšna je zgradba lupine ostrig?
O: Školjka ostrige ima dve "zaklopki": večjo školjko v obliki grička ("noht") in manjšo, sploščeno školjko, "pokrov".
V: Kje je sedela Gryphaea?
O: Gryphaea se je nahajala v ogromnih blatnih ostrigah v plitvih tropskih morjih, velika ukrivljena lupina pa je bila v blatu na morskem dnu.
Iskati