Heterokromija: različna barva oči — vzroki, vrste in primeri

Heterokromija: zakaj imajo oči različne barve? Odkrijte vzroke, vrste, primere in genetske ter okoljske vplive na barvo šarenice.

Heterohromija (pogosteje v slovenščini tudi heterokromija) pomeni "različne barve" in se najpogosteje uporablja za opis različno obarvanih oči. Pri nekaterih ljudeh in živalih se očesne šarenice razlikujejo po barvi: lahko gre za popolnoma različni barvi obeh oči ali pa za delne razlike znotraj iste šarenice. Vzroki za to stanje so različni — lahko so prirojeni (genetski) ali pridobljeni (po poškodbi, vnetju ali bolezni).

Kaj je heterokromija in kako jo prepoznamo

Heterokromija je vidna razlika v pigmentaciji šarenice. Opazimo jo lahko kot:

• popolno heterokromijo — ena šarenica ima drugačno barvo od druge (npr. eno oko modro, drugo rjavo),
• sektorsko (delno) heterokromijo — del šarenice je drugačne barve od preostanka (vidna kot sektor ali krak),
• centralno heterokromijo — barva okoli zenice je drugačna od barve preostale šarenice (obroben obroč drugačne barve).

Izrazi Hetrochromia iridis (= različna barva šarenice), Heterochromia iridum (množinska oblika) in Heterochromia iridium (napaka v latinski slovnici) se v literaturi uporabljajo različno, kadar je izrecno omenjena barva oči. V strokovni rabi boste pogosto našli tudi obliko heterochromia iridis.

Vzroki

Vzroki heterokromije so številni in jih lahko razdelimo na prirojene in pridobljene:

• Genetski vzroki: Heterokromija je lahko posledica dednih značilnosti ali genetskih sprememb, kot je genetski mozaicizem, pri katerem se med razvojem zarodka pojavijo različne genetske celice. Določene sindromske bolezni (npr. Waardenburgov sindrom, piebaldizem) lahko vključujejo heterokromijo.
• Razvojne spremembe: Pri nastanku šarenice v zarodku se lahko pojavi neenakomerna porazdelitev pigmentnih celic, kar vodi do različnih odtenkov.
• Pridobljeni vzroki: poškodbe očesa, vnetja (npr. uveitis), nekatere očesne bolezni (Fuchsova heterokromna iridociklitisa), melanocitne spremembe (nevusi ali redko melanom šarenice), ali posledica operacij in travme.
• Farmakološki vzroki: Nekatera zdravila, zlasti prostaglandinski analozi za zdravljenje zelenega mrena (glavkoma), lahko povzročijo temnenje šarenice ali spremembe pigmentacije.
• Avtoimunske in nevrološke spremembe: Hornerjev sindrom lahko povzroči posvetlitev ene šarenice; druge sistemske bolezni so redke, a včasih povezane s spremembami pigmentacije.

Diagnoza in pomen

Heterokromija je pogosto zgolj estetska posebnost in ne vpliva na vid. Kljub temu je pomembno razlikovati prirojeno, stabilno heterokromijo od nenadne ali postopne spremembe barve očesa, ki lahko nakazuje resno bolezen. Zdravnik ali oftalmolog bo običajno opravil:

• anamnezo: kdaj je bila sprememba opazna, morebitne poškodbe, zdravila, družinska zgodovina,
• očesni pregled s špranjsko svetilko (slit-lamp),
• merjenje očesnega tlaka, pregled mrežnice in po potrebi slikanje (fotografija šarenice, ultrazvok, OCT),
• če je sum na tumor ali vnetje, lahko sledi dodatno testiranje ali biopsija.

Če je heterokromija prisotna od rojstva in se skozi življenje ne spreminja, je običajno neškodljiva. Nenadna sprememba barve ali spremljajoči simptomi (bolečina, rdečina, zamegljen vid, povečano ali zmanjšano vidno polje) zahtevajo nujen pregled.

Zdravljenje

Ker heterokromija sama po sebi običajno ne potrebuje zdravljenja, se ukrepi osredotočajo na obravnavo osnovnega vzroka, če je takšen. Na primer:

• vnetja in infekcije je treba zdraviti z ustrezno terapijo (protivnetna ali antibiotična zdravila),
• če je vzrok zdravilo, ga lahko zdravnik zamenja ali preneha z zdravljenjem (po posvetu),
• pri sumu na tumor ali nevarne spremembe je lahko potrebna kirurška odstranitev ali specializirano zdravljenje.

Za estetske razloge nekateri posamezniki uporabljajo barvne kontaktne leče; take odločitve naj vedno spremlja posvet z oftalmologom.

Kdaj k zdravniku

Obisk oftalmologa je priporočljiv, če opazite:

• nenadno ali hitro spreminjanje barve očesa,
• bolečino, rdečino ali motnje vida,
• drugi simptomi, kot so glavkomske težave, občutljivost na svetlobo ali izcedek,
• če imate družinsko anamnezo dednih sindromov, povezanih z očmi.

Primeri pri živalih

Heterokromija je pogosta tudi pri živalih in pri nekaterih pasmah pričakovana značilnost. Pogosti primeri:

• psi: pasme kot so sibirski haski ali avstralski ovčar pogosto kažejo heterokromijo,
• mačke: belim mačkam ali pasmam kot je Turkish Van je heterokromija pogost pojav,
• konji in govedo: pri določenih barvnih vzorcih (npr. pinto) so vidne razlike v barvi oči.

Pri živalih, tako kot pri ljudeh, lahko heterokromija pomeni zgolj pigmentacijsko variacijo, včasih pa je povezana tudi z drugimi zdravstvenimi težavami (npr. sluh pri belih mačkah s heterokromijo ima lahko povišano tveganje za gluhost).

Pogostost in povzetek

Heterokromija je redka pri ljudeh, čeprav se natančna pogostost razlikuje glede na populacijo in definicijo stanja. Večina primerov je benignih in prisotnih od rojstva. Pomembno je razlikovati prirojeno, stabilno heterokromijo od pridobljenih sprememb barve očesa, ki zahtevajo zdravstveno oceno.

Če opazite spremembo barve očesa ali imate skrbi glede zdravja očesa, se posvetujte z očesnim zdravnikom za natančno diagnozo in morebitno zdravljenje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je heterokromija?

V: Kaj je genetski mozaicizem?

V: Ali obstajajo okoljski vzroki za heterokromijo?

V: Ali lahko različne bolezni in zdravstvena stanja povzročijo spremembe v barvi oči?

V: Kje je heterokromijo najlažje opaziti?

V: Kateri različni izrazi se uporabljajo za heterokromijo, ko gre za barvo oči?

V: Ali se heterokromija lahko pojavi tudi v drugih tkivih, ne le v očesni šarenici?

Išči po črki