Prst (pedologija)
Tla so sipek material, ki leži na površini zemlje. Je mešanica številnih različnih snovi, vključno s kamninami, minerali, vodo in zrakom. V tleh so tudi živa in mrtva bitja. Živim in mrtvim stvarem pravimo "organska snov". Tla so pomembna za življenje na Zemlji.
Ker zemlja vsebuje vodo in hranila, je idealen prostor za rast rastlin. V tleh se nahajajo korenine, rastline pa so nad tlemi, kjer lahko zbirajo svetlobo, ki jo potrebujejo za življenje. To rastlinam pomaga pri rasti. V tleh živijo tudi glive in bakterije. Prehranjujejo se z odmrlimi rastlinami in živalmi. Razgrajeni materiali postanejo hrana za rastline (hranila).
Številne živali se zakopljejo v zemljo in v njej najdejo svoj dom. Velike živali si v zemlji naredijo brloge za spanje in rojevanje. Majhne živali večino svojega življenja preživijo v zemlji. Zemeljski črvi so znani po tem, da izboljšujejo tla. To je zato, ker luknje, ki jih naredijo, prepuščajo zrak v tla. Skozi luknje se pretaka tudi voda.
V tleh živijo tudi številni mikroorganizmi. Mnogi med njimi se prehranjujejo z organskimi snovmi v tleh. Uporabljajo kisik in sproščajo ogljikov dioksid. V tla sproščajo tudi mineralna hranila.
Tla so v različnih krajih na Zemlji različna. Razlog za to je, da se podnebje in kamnine na Zemlji v različnih krajih na Zemlji razlikujejo. Tla so običajno debelejša na mestih, kjer so v pleistocenskih ledenih dobah zemljo prekrivale ledene plošče. Razlog za to je, da so ledene plošče med počasnim premikanjem po površju zmlele kamnino v prah.
Loesovo polje v Nemčiji (loes je prah, ki ga je nanesel veter in je večinoma mulj)
Talni horizonti so posledica kombiniranih bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov.
Iz česa je sestavljena zemlja
Tla so sestavljena iz štirih sestavin.
- V njem so kosi kamnin, ki so sestavljeni iz mineralov,
- Vsebuje mrtve in žive snovi (organske snovi, humus),
- Ima vodo,
- Ima zrak.
V tleh so delci kamnin, ki jih je veter in dež, sonce in sneg razdrobil. Kamnine so sestavljene iz mineralov, ki se raztapljajo v vodi. Nekatere minerale, raztopljene v vodi, lahko rastline uporabijo kot hrano. V tleh so tudi mrtve in žive snovi (organske snovi). Ko rastlina odmre, odmrle liste pojedo bakterije v tleh. Ko bakterije končajo s prehranjevanjem, se to, kar ostane za njimi, imenuje humus. Ko bakterije umrejo, vrnejo rastlinsko hrano (minerale) nazaj v tla. Hrana za rastline se imenuje "rastlinsko hranilo". Obstaja veliko vrst rastlinskih hranil. V tleh je veliko praznih prostorov. Polovica tal je praznega prostora. Prostori so zapolnjeni z vodo in zrakom. Voda lahko pride v tla, ker so v tleh prostori. Rastline pijejo vodo in minerale v njej. Rastlinske korenine za življenje potrebujejo zrak. Če rastlinske korenine nimajo zraka, odmrejo. Če umrejo rastlinske korenine, umre tudi rastlina. Rastlino, ki umre, pojedo bakterije in ponovno postane rastlinsko hranilo.
Obstaja veliko vrst tal. V vsaki vrsti zemlje so veliki in majhni kamni ter nekaj humusa. Če so kamni v prsti veliki kot tvoji prsti, jim pravimo "gramoz". Manjše kamne imenujemo pesek. Zelo majhne kamnine imenujemo mulj. Zelo, zelo majhne kamnine imenujemo glina. Pesek lahko vidimo z očmi. Pesek je med prsti na nogah hrapav. Kamnina mulj je zelo majhna in da bi videli mulj, morate uporabiti lečo. Muljasta kamnina je med prsti gladka. Glinasta kamnina je premajhna, da bi jo videli z lečo. Če želite videti najmanjše stvari, morate uporabiti velik mikroskop. Da bi videli tudi glino, morate uporabiti velik mikroskop. Glinena kamnina je med prsti spolzka. Večina tal vsebuje vse vrste majhnih kamnov. Tri najboljše kamnine za izdelavo prsti so pesek, mulj in glina.
Tekstura tal
V vsaki zemlji je različna količina peska, melja in gline. Mešanica peska, melja in gline je "tekstura" tal. Lahko tudi rečemo, da ima mešanica "teksturo tal". Tla z veliko peska se imenujejo "peščena tla". Tla z veliko melja se imenujejo "meljasta tla". Tla z veliko gline se imenujejo "glinasta tla". Kmetje radi pridelujejo hrano v najboljših tleh. Najboljša tla so pol peščena, nekaj mulja in malo gline. Organske snovi, ki se nahajajo v tleh, niso vključene v teksturo tal. Pri ugotavljanju teksture tal upoštevamo le kamnine. Tekstura tal je zelo pomembna.
Glina in humus sta posebna dela tal. Pomagata ohranjati vodo in rastlinsko hrano (rastlinska hranila) v tleh. Voda in rastlinska hranila se držijo gline in humusa. Voda se drži vseh kamnin v tleh. Vendar se voda najbolje prilepi na glino. Voda se vpije v humus, kot goba vpija vodo. V humusu je veliko vode in rastlinskih hranil. Glina in humus zadržujeta vodo in rastlinska hranila v tleh. Pesek zadrži le malo vode v tleh. Če je v tleh preveč peska, bo voda odtekla v zemljo. Voda, ki teče navzdol, odnaša tudi rastlinska hranila. Rastlinske korenine ne morejo priti do vode in rastlinskih hranil, če so pregloboke. Za rast rastlin je najbolje, da je v zemlji malo gline in humusa.
Struktura tal (grude)
Najmanjši deli tal so pesek, mulj in glina. Ti majhni deli se združujejo v večje dele, ki jih imenujemo "grude" ali "agregati". Grudice nastanejo, ko se pesek, mulj in glina zlepijo skupaj. Humus, glina in minerali v tleh so kot lepilo. Lepilo zlepi pesek, mulj in glino skupaj in tvori grude. Grudice se same oblikujejo. Nekatera tla imajo majhne okrogle grudice. Druga tla imajo velike, trde in ravne grude. Tla z majhnimi okroglimi grudicami so najboljša, saj prepuščajo zrak in vodo. Najboljše je malo lepila. Če ima zemlja le malo lepila, bo v njej dovolj prostora za vodo in zrak, zemlja pa bo mehka. Če ima zemlja preveč lepila, bo trda. Če zemlja nima lepila, v njej ni prostora za zrak in vodo. Tla brez prostora niso zdrava. Črvi v tleh ustvarjajo spolzko lepilo. Ko črvi naredijo luknje v tleh, pustijo v tleh nekaj lepila. Tudi rastlinske korenine naredijo prostor v tleh. Ko korenine odmrejo, pustijo v zemlji luknje.
Talni horizonti (plasti)
Tla imajo "strukturo tal" (pesek, mulj in glina) in v njih so primešane organske snovi. Vreme pa spreminja tla. Na Zemlji je v bližini severnega in južnega tečaja hladno. V bližini Zemljinega ekvatorja je vroče. V nekaterih krajih na Zemlji je veliko dežja, v nekaterih pa ga ni. Vroče in vlažno vreme ustvarjata eno vrsto tal. Hladno in suho vreme ustvarja drugo vrsto tal. Deževnica povzroči, da se majhne stvari v tleh premikajo navzdol skupaj z vodo. Ko se stvari v vodi zataknejo v tleh, te stvari tvorijo plast v tleh. Če koplješ v tla, lahko v njih najdeš več plasti. Plasti so lahko različnih barv. Plasti imajo lahko različno "teksturo tal". V zgornjem delu tal je lahko veliko humusa in peska. Pod to plastjo je lahko plast mulja. Pod to plastjo je lahko plast gline. Pesek ostaja na vrhu, ker je velik. Mulj se z vodo nekoliko spusti in tvori plast, ker je majhen. Mulj je manjši od nekaterih prostorov v tleh. Glina se lahko z vodo spusti še nižje, ker je najmanjša. Pesek bo naredil eno plast, mulj bo naredil drugo plast, glina pa še eno plast. Humus se lahko z vodo pomakne navzdol in prav tako tvori plast. Mulj, glina in humus se lahko pomaknejo navzdol zaradi prostorov v tleh. Mulj, glina in humus pa bodo zapolnili prostore v tleh. Ko so prostori v tleh zaprti, zrak težko prodira v tla. Rastlinske korenine ne gredo tja, kjer ni zraka. Ko kopljemo navzdol, v tleh najdemo plasti.
Tem plastem pravimo "horizonti tal". Zgornji horizont je lahko debel 25 mm. Tej plasti pravimo horizont "O" ali včasih "zgornji sloj tal". Naslednjo plast (horizont) imenujemo horizont "B". Naslednji nižji sloj tal imenujemo horizont "C". V spodnji plasti je veliko kamnin, zato lahko to plast imenujemo kamninska podlaga ali horizont "R", kar pomeni "skala". Globoko spodaj je vedno skala. Morda pa boste morali kopati tudi poldrugo miljo (km) ali več. Ko se zemlja izsuši, se lahko skrči in v njej nastanejo razpoke. Prst v zgornji plasti lahko pade v razpoke. To povzroči, da se plasti tal spremenijo, saj se premešajo. V kraju, kjer živite, je lahko več vrst tal ali pa samo ena vrsta tal. Različne kamnine ustvarjajo različno strukturo tal. Različne vremenske razmere povzročajo, da so različne strukture tal različne. Tako so po vsem svetu različna tla.
Sestavine glinene prsti po prostorninskih odstotkih Voda (25 %) Plini (25 %) Pesek (18 %) Mulj (18 %) Glina (9 %) Organska snov (5 %)
Sorodne strani
- Agronomija
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zemlja?
O: Tla so sipek material, ki leži na vrhu zemlje. V njej je veliko stvari, kot so drobna kamnita zrna, minerali, voda in zrak. V tleh so tudi živa in mrtva bitja: "organske snovi".
V: Zakaj so tla pomembna za življenje na Zemlji?
O: Tla so pomembna za življenje na Zemlji, ker zadržujejo vodo in hranilne snovi, zato so idealen prostor za rast rastlin. V njej so tudi korenine rastlin, da lahko stojijo nad tlemi in zbirajo svetlobo, ki jo potrebujejo za življenje. Glive pomagajo rasti tudi drevesom, saj razgrajujejo odmrle organske snovi v glavni vir rastlinskih hranil.
V: Kako tla uporabljajo živali?
O: Mnoge živali se vkopljejo v tla in si v njih ustvarijo svoj dom. Velike živali uporabljajo zemljo, da si naredijo brloge za spanje in rojevanje, majhne živali pa v njej preživijo večino svojega življenja. Deževniki so znani po tem, da izboljšujejo tla, saj delajo luknje, skozi katere v zemljo prodira zrak in se pretaka voda.
V: Kateri mikroorganizmi živijo v tleh?
O: V tleh živi veliko mikroorganizmov, ki se prehranjujejo z organskimi snovmi ter v tla sproščajo kisik in ogljikov dioksid ter mineralna hranila.
V: Kako podnebje vpliva na tla?
O: Tla so običajno debelejša tam, kjer so ledene plošče v pleistocenskih ledenih dobah prekrile tla, saj so med počasnim premikanjem po površju zmlele kamnino v prah. Podnebje vpliva na tla različno, odvisno od lokacije, saj se podnebje na Zemljinem površju razlikuje.
V: Kaj pomaga drevesom rasti?
O: Glive pomagajo drevesom rasti tako, da se vraščajo v rastlinske korenine in tvorijo simbiozo, znano kot mikoriza, ki razgrajuje odmrle organske snovi v glavni vir rastlinskih hranil, ki jih rastline absorbirajo iz tal.
