Mikroorganizem
Mikroorganizem ali mikrob je mikroskopski organizem, kar pomeni, da je tako majhen, da ga človek ne more videti s prostim očesom. Študij mikroorganizmov se imenuje mikrobiologija.
Med mikroorganizme spadajo bakterije, glive, arheje, protisti in virusi, ki so med najstarejšimi znanimi oblikami življenja. Prva od teh štirih vrst mikroorganizmov je lahko prosto živeča ali parazitska. Virusi so lahko le parazitski, saj se vedno razmnožujejo v drugih živih bitjih.
Večina mikroorganizmov so enocelični organizmi z eno samo celico, obstajajo pa tudi enocelični protisti, ki so vidni človeškemu očesu, in nekatere večcelične vrste, ki so mikroskopske.
Mikroorganizmi živijo skoraj povsod na Zemlji, kjer je tekoča voda, vključno z vročimi izviri na dnu oceanov in globoko v kamninah v zemeljski skorji. V takšnih habitatih živijo ekstremofili.
Mikroorganizmi so ključni za recikliranje hranil v ekosistemih, saj delujejo kot razkrojevalci. Ker lahko nekateri mikroorganizmi iz zraka jemljejo tudi dušik, so pomemben del dušikovega kroga. Patogeni ali škodljivi mikroorganizmi lahko napadejo druge organizme in povzročijo bolezni.
Skupek bakterij Escherichia coli, povečan 10.000-krat.
Prosto živeči mikroorganizmi
Prosto živeči mikrobi pridobivajo energijo na različne načine. Nekateri uporabljajo fotosintezo, tako kot rastline. Nekateri razgrajujejo naravne kemikalije v svojem okolju. Drugi se hranijo s stvarmi, ki so bile nekoč žive, kot so odpadlo listje in mrtve živali, in jih razgradijo ali razpadejo. Nekatere glive in bakterije povzročajo razpadanje hrane. Plesnivi kruh ali sadje, kislo mleko in gnilo meso so primeri pokvarjene hrane. V naravi se razpadajoče snovi mešajo z zemljo in rastlinam zagotavljajo bistvena hranila. Brez tega procesa bi hranil v tleh zmanjkalo. Te vrste organizmov imenujemo razkrojevalci. So naravni predelovalci živih bitij na našem planetu.
Mikrobi nam pomagajo tudi pri proizvodnji nekaterih živil, kot so kruh, sir, jogurt, pivo in vino. Hranijo se s sladkorjem v žitu, sadju ali mleku, zaradi česar imajo ta živila posebno teksturo in okus.
Parazitski mikrobi
Nekateri mikrobi, ki jih pogosto imenujemo mikrobi, povzročajo bolezni. So zajedavci, ki živijo tako, da napadajo živa bitja. Ošpice, mumps in ošpice povzročajo virusi. Tudi nekatere bakterije so mikrobi. Povzročajo številne nalezljive bolezni, vključno s tuberkulozo in tetanusom. Nekatere bakterije povzročajo zobno gnilobo. Pred nekaterimi škodljivimi mikrobi lahko ljudi zaščitimo s pravilnim shranjevanjem in pripravo hrane, čiščenjem zob, umivanjem rok in izogibanjem tesnim stikom z bolnimi ljudmi.
Komenzalizem
Zdi se, da v vseh živalih ali na njih živijo bakterije in protozoji, ki ne povzročajo večje škode. Včasih, kot pri rastlinojedih živalih, so mikroorganizmi nujno potrebni za prebavo hrane. V človeškem črevesju živi več organizmov, kot je celic v človeškem telesu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mikroorganizem?
O: Mikroorganizem je mikroskopski organizem, kar pomeni, da je tako majhen, da ga ljudje ne morejo videti s prostim očesom.
V: Katere vrste mikroorganizmov obstajajo?
O: Vrste mikroorganizmov so bakterije, glive, arheje, protisti in virusi.
V: Ali so vsi mikroorganizmi enocelični organizmi?
O: Večina mikroorganizmov so enocelični organizmi s samo eno celico, vendar obstajajo tudi večcelične vrste, ki so mikroskopske.
V: Kje živi večina mikroorganizmov?
O: Večina mikroorganizmov živi skoraj povsod na Zemlji, kjer je tekoča voda, vključno z vročimi izviri na dnu oceanov in globoko v kamninah v zemeljski skorji. V takšnih habitatih živijo ekstremofili.
V: Kakšno vlogo imajo v ekosistemih?
O: Mikroorganizmi so ključni za recikliranje hranil v ekosistemih, saj delujejo kot razkrojevalci. Poleg tega jemljejo dušik iz zraka, zato so pomemben del dušikovega kroga.
V: Ali lahko nekateri mikrobi povzročajo bolezni?
O: Da, patogeni ali škodljivi mikrobi lahko napadejo druge organizme in povzročijo bolezen.
