Prvoki (protozoji): enocelični evkarionti — definicija, značilnosti in vrste

Prvoki (protozoji): definicija, ključne značilnosti in vrste enoceličnih evkariontov — habitat, prehranjevanje, simbionti, paraziti in njihova ekološka vloga.

Avtor: Leandro Alegsa

Prvoki so majhni (vendar ne preprosti) organizmi. So enocelični heterotrofni evkarionti, ki se prehranjujejo z bakterijami in drugimi viri hrane.

Gre za star izraz, zato se danes raje uporablja širši izraz protist. Vendar se zaradi priročnosti pogosto uporablja izraz protozoa, zlasti v nižjem izobraževanju. To je precej priročen izraz za vse, vendar so protozoji dejansko razvrščeni v več različnih filov.

Izraz je problematičen, saj sodobne biokemične in genetske tehnike kažejo, da vključuje več precej različnih vrst celic. Najdemo jih le v vlažnih ali vodnih habitatih. Številne vrste praživali so simbionti, nekatere so paraziti, nekatere pa plenilci talnih bakterij in alg. Poznamo približno 30.000 vrst praživali.

Gradnja in celična biologija

Prvoki so evkarionti, kar pomeni, da imajo celično jedro in druge membrane obdane organele, kot so mitohondriji, endoplazemski retikulum, Golgijev aparat in v mnogih primerih kontraktilne vakuole za izločanje vode. Nekateri imajo specializirane strukture, npr. peliklo (trše zunanje ovojnice), celkularne vlakne ali celično lupino (test). Gibanje in lovljenje plena sta pogosto omogočena z izrastki ali organeli, kot so:

  • psevdopodiji (lažni nogi) pri ameboidnih oblikah,
  • cilije pri ciliatih (trepljovcih),
  • flageli (bički) pri flagelatih.

Prehrana in ekologija

Večina prvokov je heterotrofnih: hranijo se z bakterijami, enoceličnimi algami, detritom ali z gostiteljevimi tkivi (če so paraziti). Metode hranjenja vključujejo fagocitozo (vžiranje trdnih delcev), pinocitozo (vpoj tekočin) in osmotrofijo (absorpcija raztopljenih hranil). Kot del vodnih in talnih ekosistemov imajo ključne vloge pri kroženju hranil, nadzoru bakterijskih populacij in kot hrana za večje organizme v prehranjevalnih mrežah.

Razmnoževanje in življenjski cikli

Razmnoževanje je pogosto nespolno, običajno z binarno delitvijo ali večkratno delitvijo (fisiono). Mnogo vrst lahko v določenih okoliščinah preide v stanje ciste — počasen, odporen stadij z zgoščeno ovojnico — kar zagotavlja preživetje v neugodnih razmerah in prenašanje med gostitelji. Nekateri prvoki imajo tudi spolne procese: npr. ciliati izvajajo konjugacijo (izmenjavo genetskega materiala), druge linije pa imajo mejoze in fertilizacijo v okviru kompleksnih življenjskih ciklov (pogosto pri parazitskih rodovih).

Sistematična raznolikost in taksonomija

»Prvoki« niso monofiletna skupina; pomeni, da gre za heterogeno združbo več neodvisnih evolucijskih vej znotraj eukariontov. Molekularne in filogenetske študije so razdelile te organizme v več različnih skupin (filov), zato se danes raje uporablja izraz protist ali specifična imena filov namesto splošnega imena protozoji. Med bolj poznanimi primeri so amebe, ciliati, različni flagelati ter številni paraziti (npr. povzročitelji bolezni pri ljudeh in živalih).

Pomen za človeka

Nekateri prvoki so koristni kot del naravnih ekosistemov in v raziskavah (modelni organizmi), drugi pa so pomembni patogeni. Med znanimi boleznimi, ki jih povzročajo protozoji, so malarija, amebna dizenterija, giardioza in tropske bolezni, prenašane s parazitskimi vrstami. Poznavanje biologije prvokov je zato pomembno za javno zdravje, biologijo okolja in biotehnologijo.

Raziskovanje in odkrivanje

Preučevanje prvokov temelji na mikroskopiji, kultivaciji in sodobnih molekularnih metodah (sekveniranje DNA/RNA, filogenetske analize). Zaradi majhnih velikosti, velike genetske raznolikosti in številnih še neodkritih vrst ostaja skupina prvokov aktivno in hitro razvijajoče se področje biologije. Študije razkrivajo nove vrste, življenjske cikle in ekologijo, kar nenehno posodablja naše razumevanje njihovega evolucijskega porekla in vloge v biosferi.

Sklep: Čeprav je izraz »prvoki« zgodovinsko zelo uporabljen in koristen za opis enoceličnih evkariontov, ga je treba uporabljati previdno — botruje zavedanju o veliki genetski in funkcionalni raznovrstnosti teh organizmov ter o njihovi razpršenosti v različnih evolucijskih linijah.

Giardia lamblia je parazitski praživalski protozoj, ki povzroča "bobrovo mrzlico".Zoom
Giardia lamblia je parazitski praživalski protozoj, ki povzroča "bobrovo mrzlico".

Sorodne strani

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so protozoji?


O: Protozoji so majhni enocelični heterotrofni evkarionti, ki uživajo bakterije in druge vire hrane.

V: Ali so protozoji preprosti organizmi?


O: Čeprav so protozoji majhni, niso preprosti organizmi.

V: Kakšen je danes najpogostejši izraz za protozoje?


O: Danes se za protozoje raje uporablja širši izraz protist.

V: Zakaj je izraz "protozoa" problematičen?


O: Izraz "protozoa" je problematičen, ker so sodobne biokemične in genetske tehnike pokazale, da vključuje več precej različnih vrst celic.

V: Kje najdemo praživali?


O: Protozoje najdemo le v vlažnih ali vodnih habitatih.

V: Katere različne vloge imajo protozoji v svojem okolju?


O: Mnoge vrste praživali so simbionti, nekatere so paraziti, nekatere pa plenilci talnih bakterij in alg.

V: Koliko vrst praživali poznamo?


O: Poznamo približno 30 000 vrst praživali.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3