Protisti
Protisti so enocelični evkarionti (organizmi z jedrom). Izraz Protista je prvič uporabil Ernst Haeckel leta 1866. Protisti niso naravna skupina ali klada, saj nimajo skupnega izvora. Tako kot alge ali nevretenčarji so pogosto združeni v skupine zaradi priročnosti.
Izraz "protist" vključuje mikroorganizme iz več daljno sorodnih skupin. Nekateri so avtotrofni (kar pomeni, da si hrano ustvarjajo sami s fotosintezo), drugi so heterotrofni (kar pomeni, da se prehranjujejo z organskimi snovmi).
Večina protistov je zelo majhnih. Sestavljeni so iz ene ali največ nekaj celic - so mikroskopski in navadno nevidni s prostim očesom. Nekatere alge so protisti, če so enocelične. Številni protisti so del planktona in so zelo pomembni za ekosistem. Celice, ki jih najdemo pri protistih, so lahko zelo zapletene in so pogosto slabo razumljene. Zdaj je mogoče opraviti sekvenciranje DNK, zato so bili analizirani številni protisti. Rezultati so pokazali, da Protista ni monofilska skupina. Je parafiletična in ni en sam klad. Taksonomija Protista je zato precej zmedena.
Nekateri protisti povzročajo bolezni. Plasmodium falciparum povzroča malarijo; tudi spalno bolezen povzroča protist.
Primer enoceličnega organizma v kraljestvu protistov je paramecij ali "čeveljček". Paramecij se premika s pomočjo majhnih, lasem podobnih vlaken, imenovanih trepalnice, in se prehranjuje s pomočjo trepalnic, s katerimi pometa hrano v vakuole za hrano. Drugi protisti so lahko amebe, ki se premikajo z iztegovanjem psevdopodov in zaletavanjem vanje ali zaletavanjem okoli delcev hrane in njihovim vpijanjem.
Različne vrste protistov: . V levo zgoraj: rdeče alge, rjave alge, ciliate, zlate alge, Foraminifera ; parazitski bički; patogena ameba ; amebozoanska sluzavka
Izvor in taksonomija
Protisti niso monofiletični klade. Izraz je priročen za približno 20 različnih vrst enoceličnih evkariontov. Razlikujejo se po celičnih organelih, specializiranih enotah, ki opravljajo točno določene funkcije, kot so mitohondriji in plastidi. To dokazuje, da so na različne načine prešli iz prokariontov. Zdaj je precej jasno, da so vsi ali večina teh organelov nastali iz nekoč samostojnih prokariontov (bakterij ali arhej) in da je evkariontska celica "skupnost mikroorganizmov", ki sodelujejo v "zakonski zvezi iz koristoljubja". Resda je Protista zbirka različnih enoceličnih oblik, vendar je Protista kljub temu, da se bolj izpopolnjena taksonomija spreminja (spreminja), še vedno uporaben izraz.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je protist?
O: Protist je enocelični evkariont, torej organizem z jedrom. Niso naravna skupina in so pogosto združeni skupaj zaradi priročnosti. Večina protistov je zelo majhnih in mikroskopskih, navadno nevidnih s prostim očesom.
V: Kako si protisti sami pripravljajo hrano?
O: Nekateri protisti so avtotrofni, kar pomeni, da si hrano ustvarijo sami s fotosintezo. Drugi so heterotrofni, kar pomeni, da se prehranjujejo z organskimi snovmi.
V: Ali vse alge veljajo za protiste?
O: Da, če so enocelične, jih lahko uvrstimo v kraljestvo Protista.
V: Kakšno vlogo imajo protisti v ekosistemu?
O: Številni protisti so del planktona in imajo zato pomembno vlogo v ekosistemu.
V: Katere metode so bile uporabljene za analizo protistov?
O: Za analizo različnih vrst protistov je zdaj mogoče uporabiti sekvenciranje DNK. To je razkrilo, da Protista ni monofiletična skupina, temveč parafiletična in ni enoten klad.
V: Ali lahko nekateri protisti povzročajo bolezni?
O: Da, Plasmodium falciparum povzroča malarijo, spalno bolezen pa lahko povzročijo tudi nekatere vrste protistov.
V: Kateri je primer enoceličnega organizma v kraljestvu Protista?
O: Primer takega organizma je Paramecium ali "čeveljček". Paramecij se premika s pomočjo majhnih laskom podobnih vlaken, imenovanih trepalnice, in se prehranjuje s pomočjo teh trepalnic, s katerimi pometa hrano v vakuole za hrano.
