Organel
V celični biologiji je organel del celice, ki opravlja določeno nalogo.
Organeli imajo običajno okoli sebe lastno plazemsko membrano. Večina celičnih organelov je v citoplazmi.
Ime organel izhaja iz ideje, da so te strukture za celice to, kar so za telo organi.
V evkariontskih celicah je veliko vrst organelov. Za prokarionte je nekoč veljalo, da nimajo organelov, vendar so zdaj našli nekaj primerov. Niso organizirani kot organeli evkariontov in niso omejeni s plazemskimi membranami. Imenujemo jih bakterijski mikrokomparti.
Tipična živalska celica. V citoplazmi so glavni organeli in celične strukture: (1) jedro (2) jedro (3) ribosom (4) mehurček (5) grobi endoplazemski retikulum (6) Golgijev aparat (7) citoskelet (8) gladki endoplazemski retikulum (9) mitohondriji (10) vakuola (11) citosol (12) lizosom (13) centriol.
Področje uporabe izraza
Izraz se zdaj pogosto uporablja za označevanje celičnih struktur, ki jih obdajajo enojne ali dvojne plazemske membrane. Še vedno pa se uporablja tudi starejša opredelitev "subcelične funkcionalne enote". To pomeni, da se izraz včasih uporablja za strukture, ki niso vezane na membrane.
Plazemska membrana je lipidni dvosloj, v katerega so vgrajene nekatere beljakovine. Preprečuje, da bi se ioni in molekule organela spojili z okolico.
Izvor organelov
Mitohondriji in kloroplasti, ki imajo dvojne membrane in lastno DNK, naj bi izvirali iz nepopolno zaužitih ali napadenih prokariontskih organizmov, ki so bili sprejeti kot del napadene celice. To idejo podpira endosimbiotska teorija.
Prokariontski organeli
Prokarionti niso tako zapleteni kot evkarionti. Domnevali so, da nimajo notranjih struktur, ki bi bile obdane z lipidnimi membranami.
Vendar so nedavne raziskave pokazale, da imajo vsaj nekateri prokarionti mikrokompartmente, kot so karboksizomi. Ti subcelični predeli imajo premer od 100 do 200 nm in so obdani z lupino iz beljakovin. Še bolj presenetljiv je opis magnetosomov pri bakterijah, ki so vezani na membrano, in struktur, podobnih jedru, pri planktomicetah, ki so obdane z lipidnimi membranami.
| Prokariontski organeli in celične komponente | |||
| Organel/makromolekula | Glavna funkcija | Struktura | Organizmi |
| nekatere škatle za avtomobile | vezava ogljika | predel z beljakovinsko lupino | nekatere bakterije |
| klorosomi | kompleks za zbiranje svetlobe | zelene žveplove bakterije | |
| gibanje v zunanjem mediju | proteinski filament | nekateri prokarionti in evkarionti | |
| magnetosom | magnetna usmerjenost | anorganski kristal, lipidna membrana | magnetotaktične bakterije |
| nukleoid | Vzdrževanje DNK, prepis v RNK | DNK-protein | prokarionti |
| Izmenjava DNK | krožna DNK | nekatere bakterije | |
| prevajanje RNK v beljakovine | RNK-protein | evkarionti, prokarionti | |
| tilakoid | beljakovine in pigmenti fotosistema | večinoma cianobakterije | |
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je organel?
O: Organel je del celice, ki opravlja določeno nalogo. Običajno ima okoli sebe lastno plazemsko membrano.
V: Kje se nahaja večina celičnih organelov?
O: Večina celičnih organelov se nahaja v citoplazmi.
V: Kakšen je izvor izraza "organel"?
O: Izraz "organel" izhaja iz ideje, da so te strukture za celice to, kar so za telo organi.
V: Ali obstajajo različne vrste organelov v evkariontskih celicah?
O: Da, v evkariontskih celicah je več vrst organelov.
V: Ali imajo prokarionti svojo vrsto organelov?
O: Da, čeprav so nekoč mislili, da jih nimajo, so zdaj našli nekaj primerov. Niso organizirani kot organeli evkariontov in niso omejeni s plazemskimi membranami; imenujejo se bakterijski mikrokomparti.
