Plazmid
Plazmid je molekula DNK, ki je ločena od kromosomske DNK in se lahko samostojno razmnožuje (kopira).
Izraz plazmid je leta 1952 prvi uporabil ameriški molekularni biolog Joshua Lederberg.
Plazmidi so dvoverižni in v mnogih primerih krožni. Plazmidi se običajno naravno pojavljajo v bakterijah, včasih pa jih najdemo tudi v evkariontskih organizmih (npr. 2-mikrometrski obroč pri Saccharomyces cerevisiae).
Velikost plazmida je od 1 do več kot 1.000 kilobaznih parov (kbp). Število enakih plazmidov v posamezni celici je lahko od enega do več tisoč. Plazmidi so pogosto povezani s konjugacijo, mehanizmom horizontalnega prenosa genov.
Plazmidi so prenosljivi genetski elementi ali "replikoni", ki se lahko v primernem gostitelju samostojno kopirajo. Plazmide lahko najdemo v vseh treh glavnih domenah: Archaea, Bacteria in Eukarya. Podobno kot virusi tudi plazmidi ne veljajo za obliko "življenja", kot je trenutno opredeljeno. Za razliko od virusov so plazmidi "gola" DNK in ne kodirajo genov, potrebnih za zapiranje genskega materiala za prenos na novega gostitelja.
Prenos plazmida z gostitelja na gostitelja zahteva neposreden, mehanski prenos s konjugacijo ali spremembe v izražanju gostiteljevega gena, ki omogočajo namerno sprejetje genskega elementa s transformacijo.
Mikrobna transformacija s plazmidno DNA ni niti parazitska niti simbiotska, saj vsaka od njih pomeni prisotnost neodvisne vrste, ki živi v komenzalnem ali škodljivem stanju z gostiteljskim organizmom. Plazmidi so mehanizem za horizontalni prenos genov znotraj populacije mikrobov in lahko zagotavljajo selektivno prednost v določenem okolju.
Plazmidi lahko nosijo gene, ki zagotavljajo odpornost proti naravnim antibiotikom v konkurenčni okoljski niši, ali pa proizvedeni proteini v podobnih okoliščinah delujejo kot toksini. Plazmidi lahko bakterijam zagotovijo tudi sposobnost vezave elementarnega dušika ali razgradnje težkih organskih spojin. To je lahko prednost v razmerah pomanjkanja hranil.
Slika 1 : Ilustracija bakterije s priloženim plazmidom, ki prikazuje kromosomsko DNK in plazmide.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je plazmid?
O: Plazmid je molekula DNK, ki je ločena od kromosomske DNK in se lahko samostojno razmnožuje. Je dvoverižna in v mnogih primerih krožne oblike.
V: Kdo je uvedel izraz "plazmid"?
O: Izraz "plazmid" je leta 1952 prvi uvedel ameriški molekularni biolog Joshua Lederberg.
V: Kako veliki so plazmidi?
O: Plazmidi so veliki od 1 do več kot 1 000 kilobaznih parov (kbp).
V: Kje se plazmidi pojavljajo v naravi?
O: Plazmidi se običajno naravno pojavljajo v bakterijah, včasih pa jih najdemo tudi v evkariontskih organizmih, kot je Saccharomyces cerevisiae.
V: Kaj ima horizontalni prenos genov opraviti s plazmidi?
O: Plazmidi so pogosto povezani s konjugacijo, mehanizmom horizontalnega prenosa genov.
V: Ali plazmidi veljajo za žive?
O: Ne, podobno kot virusi tudi plazmidi ne veljajo za obliko življenja, kot je trenutno opredeljena.
V: Kakšne prednosti lahko prinese prenašanje določenih genov na plazmidu?
O: Nosilci določenih genov na plazmidu lahko bakterijam zagotovijo sposobnost vezave elementarnega dušika ali razgradnje težkih organskih spojin, kar je lahko prednost v razmerah pomanjkanja hranil.
