Kromosom
Kromosomi celice so v celičnem jedru. V njih so zapisane genetske informacije. Kromosomi so sestavljeni iz DNK in beljakovin, združenih v kromatin. Vsak kromosom vsebuje veliko genov. Kromosomi prihajajo v parih: eden od matere, drugi od očeta. Citologi kromosome označujejo s številkami.
Kromosomi so prisotni v vsakem celičnem jedru z zelo redkimi in posebnimi izjemami. To pomeni, da jih najdemo v vseh evkariontih, saj imajo le evkarionti celična jedra. Ko se celice evkariontov delijo, se delijo tudi kromosomi.
Ko se somatska (telesna) celica (na primer mišična celica) deli, se proces imenuje mitoza. Pred mitozo celica kopira vse kromosome, nato pa se lahko deli. Ko se podvojijo, so kromosomi videti kot črka "X". Ko se podvojijo, se obe polovici imenujeta kromatidi (glej diagram). Kromatidi se združita v centromeri.
Človek ima 46 kromosomov, 23 parov. Vsakdo ima niz kromosomov od očeta in ustrezen niz od matere. Med njimi je tudi par spolnih kromosomov. Materina jajčeca vedno vsebujejo kromosom X, medtem ko očetova sperma vsebuje bodisi kromosom Y bodisi kromosom X. To določa spol otroka. Za nastanek spolnih celic (gamet) gredo matične celice skozi drugačen proces delitve, ki se imenuje mejoza. Pri tem se 23 parov (diploidnih) zmanjša na 23 posameznih (haploidnih). Ko se ti z oploditvijo združijo, nastane nov sklop 23 parov.
Različne živali imajo različno število kromosomov. Če oseba nima običajnega števila kromosomov, lahko umre ali ima eno ali več posebnosti. Lahko na primer dobi genetsko motnjo, kot sta Downov sindrom (dodatni kromosom 21) in Klinefelterjev sindrom (moški z dvema kromosoma X). Nekatere genetske motnje so pogostejše od drugih.
Shema podvojenega in kondenziranega evkariontskega kromosoma v metafazi. (1) Kromatida - eden od dveh delov kromosoma po podvojitvi. (2) Centromera - točka, kjer se dotikata obe kromatidi. (3) Kratka roka. (4) Dolga roka.
Pripravljeni in obarvani kromosomi ličink neugriznih mušic
Drosphila melanogaster politenski kromosomi. Prikazuje aktivnost kromosomov po toplotnem šoku.
Shema podvojenega in kondenziranega evkariontskega kromosoma v metafazi. (1) Kromatida - eden od dveh delov kromosoma po podvojitvi. (2) Centromera - točka, kjer se dotikata obe kromatidi. (3) Kratka roka. (4) Dolga roka.
Pripravljeni in obarvani kromosomi ličink neugriznih mušic
Drosphila melanogaster politenski kromosomi. Prikazuje aktivnost kromosomov po toplotnem šoku.
Politenski kromosomi
Politenski kromosomi so preveliki kromosomi, ki so se razvili iz standardnih kromosomov. V specializiranih celicah potekajo ponavljajoči se krogi replikacije DNK brez celične delitve (endomitoza). Politenski kromosomi nastanejo, ko pri večkratni replikaciji nastane veliko sestrskih kromatid, ki so vzporedno zlepljene skupaj.
Politenski kromosomi so prisotni pri vrstah Drosophila in neugrizujočih mušicah iz družine Chironomidae. Prisotni so tudi pri drugi skupini členonožcev iz razreda Collembola, skupini protozojev Ciliophora, trofoblastu in antipodih sesalcev ter suspenzornih celicah rastlin.
Politenske celice imajo presnovno funkcijo. Več kopij genov omogoča visoko stopnjo izražanja genov. Pri Drosophili melanogaster, na primer, so kromosomi ličink slinavk podvrženi številnim krogom endoreduplikacije. Pri tem se pred izleganjem ustvarijo velike količine lepila.
Kromosomski vijčki (prikazani na diagramu) so razpršena nezavita območja politenskega kromosoma. So mesta aktivne transkripcije.
Politenski kromosom
Politenski kromosomi
Politenski kromosomi so preveliki kromosomi, ki so se razvili iz standardnih kromosomov. V specializiranih celicah potekajo ponavljajoči se krogi replikacije DNK brez celične delitve (endomitoza). Politenski kromosomi nastanejo, ko pri večkratni replikaciji nastane veliko sestrskih kromatid, ki so vzporedno zlepljene skupaj.
Politenski kromosomi so prisotni pri vrstah Drosophila in neugrizujočih mušicah iz družine Chironomidae. Prisotni so tudi pri drugi skupini členonožcev iz razreda Collembola, skupini protozojev Ciliophora, trofoblastu in antipodih sesalcev ter suspenzornih celicah rastlin.
Politenske celice imajo presnovno funkcijo. Več kopij genov omogoča visoko stopnjo izražanja genov. Pri Drosophili melanogaster, na primer, so kromosomi ličink slinavk podvrženi številnim krogom endoreduplikacije. Pri tem se pred izleganjem ustvarijo velike količine lepila.
Kromosomski vijčki (prikazani na diagramu) so razpršena nezavita območja politenskega kromosoma. So mesta aktivne transkripcije.
Politenski kromosom
Sorodne strani
Sorodne strani
- Kariotip
- Delitev celic
- Homologni kromosom
- Človeški genom
- Mutacija#Mutacije kromosoma
- Genetika#Med Mendlom in sodobno genetiko
Vprašanja in odgovori
V: Iz česa so narejeni kromosomi?
O: Kromosomi so sestavljeni iz DNK in beljakovin, združenih v kromatin.
V: Koliko kromosomov ima človek?
O: Človek ima skupaj 46 kromosomov, kar je 23 parov.
V: Kaj določa spol otroka?
O: Materina jajčeca vedno vsebujejo kromosom X, medtem ko očetova sperma vsebuje bodisi kromosom Y bodisi kromosom X. To določa spol otroka. Če otrok od očeta prejme kromosom Y, je moški, če od očeta prejme kromosom X, je ženska.
V: Pri katerem procesu se diploidne celice spremenijo v haploidne?
O: Za nastanek spolnih celic (gamet) gredo matične celice skozi drugačen proces delitve, imenovan mejoza, ki diploidne celice zmanjša v haploidne.
V: Kje v celici so kromosomi?
O: Kromosomi se nahajajo v celičnem jedru.
V: Kdaj pride do mitoze?
O: Mitoza se pojavi, ko se delijo somatske (telesne) celice, na primer mišične celice. Pred mitozo celica kopira vse svoje kromosome in jih nato lahko razdeli na dve polovici, imenovani kromatidi, ki se združita na centromeri.
V: Ali obstajajo kakšne izjeme, da so kromosomi v vsakem celičnem jedru?
O: Pri evkariontih je zelo malo posebnih izjem glede prisotnosti kromosomov v vsakem celičnem jedru, saj imajo le evkarionti celična jedra.
