Semenčica
Spermiji so moške reproduktivne celice. Večina živali in rastlin za razmnoževanje uporablja spermo. Imajo različne načine izdelave in sproščanja spermijev. V vseh primerih se spermiji srečajo z jajčecem samice in se razvijejo v nov organizem.
Ime sperma izhaja iz grške besede sperma, ki pomeni seme.
Živalska semenska celica je sposobna gibanja, saj mora priti do maternice, da bi se srečala z jajčecem. Živalske semenčice (tudi človeške) imajo majhno "glavo" in dolg rep, ki se imenuje biček. Biček deluje kot motor, ki poganja semensko celico skozi ženski reproduktivni sistem.
Semenčica, ki poskuša vstopiti v jajčece in se z njim združiti.
Predvajanje medijev Plavanje sperme
Pri ljudeh
Človeška sperma nastaja v moškem semenčicah. Človeška sperma vsebuje 23 kromosomov. Človek potrebuje 46 kromosomov, zato se semenska celica imenuje haploidna, saj jih ima le polovico. Druga polovica je v ženskem jajčecu ali jajčni celici. Med spolnim odnosom se seme med ejakulacijo izstreli iz moškega penisa. Sperma odnese semenčice v žensko nožnico in do jajčeca v maternici. Med ejakulacijo se sprosti na milijone semenčic, vendar jih le približno sto doseže jajčece. Jajčece se lahko združi z eno spermijsko celico, ki jo doseže. Ker ima zdaj 46 kromosomov, jo imenujemo diploidna, tako kot običajne telesne celice. Ta diploid se imenuje zigota in se lahko razvije v plod in sčasoma v otroka.
V rastlinah
Pri nekaterih rastlinah, kot so praproti in mahovi, se semenčice premikajo. Semenčice cvetočih rastlin se same ne morejo premikati. Semenčice cvetočih rastlin so v pelodnih zrnih. Zato se zanašajo na transport, da svoje semenske celice prenesejo do drugih rastlin. Čebela na primer pristane na rastlini in nabira nektar. Nekaj cvetnega prahu se prilepi na čebelo. Čebela se premakne na drugo rastlino in cvetni prah pade nanjo. Spermiji se po pelodni cevki premikajo navzdol, dokler ne dosežejo jajčeca na dnu cveta.
Nižje rastline in alge imajo različne vrste spermijev
