Želodec: anatomija, delovanje in pogoste prebavne težave

Želodec: anatomija, delovanje in pogoste težave — spoznajte vlogo želodčne kisline, prebavo, vzroke za zgago, razjede in bruhanje ter praktične nasvete za lajšanje simptomov.

Želodec je del prebavnega sistema. Je notranji organ med požiralnikom in tankim črevesjem in predstavlja tretjo stopnjo prebavnega procesa. V njem se hrana zadržuje po zaužitju, mehansko in kemično se obdeluje ter postopoma prehaja v tanko črevo, kjer se absorbira večina hranilnih snovi iz hrane.

Anatomija

Želodec je votel mišičast organ z več anatomskimi deli: fundus (zgornji del), telo (corpus), antrum (spodnji del) in pylorus (izhodni del). V obeh koncih želodca se nahajata zapiralna mišica — zgornji izhodni (spoj z požiralnikom) in spodnji izhodni sfinkter (pylorični sfinkter), ki regulirata prehod hrane v črevo. Stena želodca je sestavljena iz več plasti, vključno z mišično plastjo, sluznico (mukozo) in podsluzničnim tkivom. Sluznica vsebuje žleze, ki izločajo sluz, klorovodikovo kislino in prebavne encime.

Funkcija in prebava

Glavne naloge želodca so mehansko mešanje hrane, začetek kemične prebave beljakovin in začasno shranjevanje zaužite hrane. Želodčna sluznica vsebuje različne celice; med njimi so parietalne (vestične) celice, ki proizvajajo klorovodikovo kislino (HCl) — te celice so omenjene tudi kot želodčne celice v nekaterih besedilih. Kislina pomaga aktivirati prebavni encim pepsin iz njegove neaktivne oblike pepsinogena in s tem omogoča prebavo beljakovin. Parietalne celice prav tako proizvajajo notranji faktor (intrinsic factor), ki je nujen za absorpcijo vitamina B12 v črevesju.

Delno prebavljena in kislo obdelana masa hrane se imenuje kima (ang. chyme). V želodcu se hrana premeša in razbija s krčenjem mišične stene, nato pa se v manjših količinah sprošča skozi pylorični sfinkter v tanko črevo za nadaljnjo prebavo in absorpcijo.

Sluz, encimi in zaščita sluznice

Sluznična plast izloča zaščitno sluz in bikarbonat, ki ščitita steno želodca pred lastno kislino. Kljub temu lahko kombinacija previsoke proizvodnje kisline, oslabele zaščite sluznice ali okužbe z bakterijo Helicobacter pylori povzroči vnetje (gastritis) ali peptične razjede. V nekaterih primerih kislina povzroči vračanje vsebine v požiralnik, kar povzroča zgago in bolečine za prsnico.

Nadzor delovanja

Delovanje želodca urejajo živčni (vagusni živec) in hormonski mehanizmi; pomemben hormon je gastrin, ki spodbuja izločanje kisline. Prebava se prilagaja sestavi in količini zaužite hrane — na primer maščobe upočasnijo praznjenje želodca.

Pogoste prebavne težave

Med najpogostejše težave, povezane z želodcem, sodijo:

• Gastritis — vnetje sluznice, pogosto zaradi infekcije, zdravil (npr. NSAID) ali alkohola.
• Peptične razjede — razjede na sluznici želodca ali dvanajsternika; povezane so z peptičnimi razjedami in pogosto z bakterijo H. pylori ali nekaterimi zdravili.
• Refluks (GERD) — vračanje kisline v požiralnik, kar povzroča zgago in vnetja.
• Bruhanje — do bruhanja pride, ko se vsebina želodca odrine nazaj v požiralnik in iz ust; lahko je simptom različnih bolezni ali reakcija na toksine.
• Gastrična evakuacijska motnja (gastropareza) — upočasnjeno praznjenje želodca, kar povzroča napihnjenost, slabost in bruhanje.
• Rak želodca — manj pogost, a resen vzrok kroničnih težav; zgodnje odkrivanje izboljša prognozo.

Znaki in simptomi

Znaki težav z želodcem so lahko:

• zgaga ali pekoč občutek v prsnem predelu,
• bolečine v zgornjem delu trebuha,
• slabost in bruhanje,
• zgodnje občutje sitosti ali napihnjenost,
• izguba apetita ali telesne teže,
• krvavitve iz prebavil (temen ali krvav blato, bruhanec s krvjo).

Pregled, diagnostika in zdravljenje

Za diagnostiko se uporabljajo:

• endoskopski pregled želodca (gastroskopija),
• testi za H. pylori (iz blata, izdihanega zraka ali biopsije med endoskopijo),
• ultrazvok ali rentgenske preiskave z barijem,
• pH-monitoring pri sumu na refluks,
• laboratorijski testi ob sumu na krvavitev ali anemijo.

Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko vključuje spremembe življenjskega sloga (manj maščobne hrane, izogibanje alkoholu, izguba telesne teže, dvigovanje vzglavja med spanjem), zdravila za zmanjšanje kisline (antacidi, zaviralci H2, zaviralci protonske črpalke), antibiotično terapijo za H. pylori, zdravila za pospeševanje praznjenja želodca ali kirurške posege v primeru hudih zapletov ali tumorjev.

Razlike pri drugih sesalcih

Želodci drugih sesalcev so lahko anatomsko in funkcijsko različni od človeškega. Prežvekovalci imajo na primer želodec z več predeli (rumen, mrežnica, listavec in knjigovnik oziroma abomasum). V tem sistemu hrana pogosto prehaja skozi prve dele prebavnega sistema večkrat, prebavljanje trave pa opravljajo predvsem bakterije in drugi mikroorganizmi, ki razgrajujejo celulozo.

Imena in izrazoslovje

Druge besede za želodec so trebuh in v vsakdanjem jeziku tudi stomak. Medicinski izraz ostaja želodec ali latinsko gaster.

Če se pojavijo hudi simptomi, kot so ostre bolečine v trebuhu, vztrajna krvavitev, hudo bruhanje ali nenadna izguba teže, poiščite zdravniško pomoč. Veliko stanj želodca je ob rani diagnozi zelo obvladljivih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je želodec?

V: Kakšna je funkcija klorovodikove kisline v želodcu?

V: Kako se hrana premika skozi prebavni proces?

V: Katere težave se lahko pojavijo zaradi prevelike količine želodčne kisline?

V: Kako se prebavni sistem prežvekovalcev razlikuje od človeškega?

V: Ali obstajajo še kakšne druge besede za "želodec"?

Išči po črki