Dušenje (zadušitev): kaj je, vrste, vzroki in posledice

Dušenje (zadušitev): celovit vodnik o vrstah, vzrokih, posledicah in preprečevanju — strokovne razlage, varnostni nasveti in primeri iz prakse.

Dušenje je smrt ali hudo poškodbo zaradi stiskanja vratu ali onemogočanja dihanja, dokler ni prekinjen dovod kisika. Postopek se imenuje dušenje ali asfiksija. Možgani in drugi organi potrebujejo neprekinjeno oskrbo s kisikom; če je ta ustavljena, pride najprej do nezavest, nato pa lahko do smrt. Čas do nezavesti in do smrti je odvisen od intenzivnosti in trajanja preprečitve dovoda kisika — nezavest se lahko razvije v nekaj deset sekundah, trajna možganska poškodba ali smrt pa v nekaj minutah.

Dušenje se lahko zgodi v nesrečah, pri nasilju, pri poskusu samomora, kot posledica zadušitve s tujim telesom (zadušitev pri požiranju) ali z izpostavljenostjo okoljem brez kisika (zadušitev v zaprtem prostoru, zastrupitev z ogljikovim monoksidom). Dušenje ni nujno usodno; obstajajo tudi namerni, omejeni postopki, npr. pri erotičnem dušenju, v tako imenovani "igri dušenja", ki pa nosijo velik tveganje in lahko vodijo v trajne poškodbe ali smrt.

V športih in borilnih veščinah je dušenje uporabljeno kot tehnika za prisilitev nasprotnika v predajo. V številnih borilnih športih in sistemih samoobrambe se uporablja nadzorovano stiskanje vratu ali pritisk na vratno arterijo, da se doseže nezavest brez trajne škode — primer je judoističnem prijem, kjer se nasprotnika običajno odpravi ali prisili v predajo. Judoistični izraz za to tehniko je shime-waza, ki je bil na svetovnih tekmovanjih izveden večkrat; v tekmovalnem kontekstu se prijem takoj sprosti ob predaji ali omedlevanju, zato so smrtni primeri izjemno redki. V policijskem pridržanju pa so bili zabeleženi smrtni primeri ob uporabi tako imenovanih "dušilnih prijemov", kar je sprožilo razprave o usposabljanju in omejevanju takšnih tehnik. Analize kažejo, da usposabljanje in poudarek na varnosti pomembno vplivata na izid dogodkov.

Vrste dušenja

Dušenje lahko glede na uporabljeni mehanizem razdelimo na tri splošne vrste:

• Stiskanje vratu (strangulacija) – neposredna zunanja sila stiska vrat, zaradi česar so ovirani dovod krvi v možgane (stiskanje karotidnih arterij), dovod kisika skozi sapnik ali dihalne poti ter včasih tudi žile in živci v vratu. Primeri: ročna (manualna) dušitev, dušenje z vrvjo ali pasom (zavestno ali pri umoru), gušenje z obesitvijo. V sledovih so lahko modrice, vdrtine, sledovi vrvi ali pasu, petehialne krvavitve v očeh in okoli niehal in poškodbe v predelu hioidne kosti (pogosteje pri odraslih).
• Oviranje dihalnih poti (dušenje z zadušitvijo) – neposredno zaprtje nosu in ust ali prisotnost tujega telesa v sapniku (zadušitev s hrano, slabo sedenje majhnega otroka z majhnimi predmeti). Primeri: zadušitev pri zaužitju, smrt zaradi prekritja obraza (npr. blazina, plastična vrečka), aspiracija. Znaki vključujejo kašljanje, nezmožnost govoriti, modrikasto obarvanje kože (cianoza) in izgubo zavesti, če se vzrok ne reši hitro.
• Okoljska pomanjkljivost kisika (hipoksija zaradi okolja) – zmanjkanje kisika v prostoru ali prisotnost strupenih plinov, ki preprečijo prenos ali vezavo kisika (npr. ogljikov monoksid, dušikov oksid, zadušitve v zaprtem prostoru brez svežega zraka). Primeri: zadušitev v zaprtem prostoru, plinjenje, zadušitev med dimom pri požaru. V takih primerih je pogosto prisotna tudi izpostavljenost strupenim snovem, ki lahko povzročijo dodatne poškodbe organov.

Znaki in simptomi

• takojšnja ali hitro nastopajoča otežena ali prekinjena dihalna funkcija;
• kašljanje, dušenje, nezmožnost govoriti ali jokati (pri otrocih);
• modrikasta obarvanost kože in sluznic (cianoza);
• petehialne krvavitve (majhne krvavitve) v očeh in na obrazu pri stiskanju vratu;
• modrice in sledi prijemov na vratu ali glavi;
• zmedenost, izguba zavesti, napadi ali dolgotrajna neodzivnost;
• po reševanju lahko nastopijo težave z govorom, požiranjem, bolečine v vratu ali poznejše nevrološke motnje zaradi poškodbe možganov.

Prva pomoč in ukrepi ob sumu na dušenje

• Če je povzročitelj še prisoten in je žrtev ogrožena, najprej zagotovite varnost sebe in žrtve.
• Če gre za tuj predmet v dihalnih poteh odraslega, uporabite Heimlichov prijem (abdominalni potisk) ali udarce po hrbtu pri perzistentnem kašljanju; pri majhnih otrocih prilagodite tehnike reševanja. Če je žrtev nezavestna, pričnite s CPR (umetno dihanje in masaža srca) po lokalnih smernicah in pokličite nujno medicinsko pomoč.
• Pri stiskanju vratu takoj sprostite prijem in odstranite pritisk; tudi, če se zdi, da je žrtev hitro okrevala, je nujno poiskati zdravniško pomoč zaradi možnih zamudnih posledic (edem dihalnih poti, notranje poškodbe, karotidna disekcija).
• Če žrtev diha samostojno in je pri zavesti, jo umestite v stabilen bočni položaj, spremljajte dihanje in pozorno opazujte znake poslabšanja.
• Vedno pokličite nujno medicinsko pomoč, kadar je prišlo do dušenja ali če obstaja sum na poškodbe vratu, sapnika ali srca.

Možne posledice in zapleti

• akutna smrt zaradi prekinjenega dovoda kisika;
• trajna možganska poškodba zaradi dolgotrajne hipoksije (motnje v gibanju, govoru, spominu, kognitivnih funkcijah);
• delna ali popolna izguba vida ali drugih živčnih funkcij;
• poškodbe vratu (zlomi hioidne kosti, poškodbe hrbtenice, glasil);
• kardiovaskularne komplikacije, vključno z aritmijami in zastoju srca;
• psihološke posledice, kot so posttravmatska stresna motnja (PTSM), anksioznost in depresija.

Preprečevanje in pravni/etični vidiki

• Pri otrocih in ranljivih osebah odstranite majhne predmete, izobražujte o varnosti pri hranjenju in igračah. Nadzirajte majhne otroke med igro in hranjenjem.
• Izogibajte se eksperimentiranju z erotičnim dušenjem — tveganja so velika in lahko so usodna.
• V organih pregona in varnostnih službah se vse bolj omejuje ali prepoveduje uporaba dušilnih prijemov; usposabljanje in nadzor sta ključna, če se takšne tehnike sploh uporabljajo.
• Če je dušenje posledica kaznivega dejanja, gre pogosto za hudo obliko nasilja; v večini zakonodaj gre za kaznivo dejanje, ki ima resne pravne posledice.

Če ste bili priča ali žrtev dušenja, tudi če se zdi, da je žrtev hitro okrevala, poiščite zdravniško pomoč. Nekateri znaki notranje poškodbe ali zapoznelih nevroloških simptomov se lahko pojavijo z zamikom in zahtevajo strokovno obravnavo.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je strangulacija?

V: Kaj se zgodi, ko možgani zaradi dušenja ne dobijo kisika?

V: Kateri so nekateri vzroki za zadušitev s smrtnim izidom?

V: Ali je zadušitev vedno usodna?

V: V katerih športih se dušenje uporablja kot tehnika?

V: Kakšen je judoistični izraz za tehniko dušenja?

V: Ali so na svetovnih judoističnih tekmovanjih poročali o smrtnih primerih zaradi tehnike Shime-waza?

Išči po črki