Stres (biologija)
Stres je beseda, ki se v biologiji in medicini uporablja za opis sprememb, ki so vidne v organizmih. Stres je lahko fizični ali duševni. Stres lahko opisuje pritisk, na primer pritisk zgornjih zob na spodnje zobe med žvečenjem. Stres lahko opisuje tudi udarec, ko en predmet udari v drugega.
Stres opisuje odziv živega bitja na grožnjo ali drugo spremembo v okolju. To spremembo lahko imenujemo "stresor". Stresorji se lahko razlikujejo po velikosti in vplivu. Stresor je lahko notranji in prihaja iz notranjosti živega bitja - na primer bolezen. Stresor je lahko zunanji, ki prihaja od zunaj živega bitja - na primer napad.
Vrste stresa
Obstajajo različne vrste stresa. Vsaka vrsta ima drugačne značilnosti in simptome.
- akutni: stres povzroči takojšnjo škodo v kratkem časovnem obdobju. Primer te vrste stresa je, da je treba hitro dokončati nalogo ali se izogniti prometni nesreči.
- kronični: stres povzroča nenehno škodo in razočaranje. Primer te vrste stresa je nenehno nezadovoljstvo v šoli. Ta vrsta stresa izčrpava organizme.
- travmatični: stres po strašljivem in nevarnem dogodku. Ta stres povzroča strah. Tak primer je vojna ali orkan. To lahko privede do posttravmatske stresne motnje (PTSM).
Odziv na stres
Organizmi se lahko na stres odzovejo na različne načine.
- fizični: spremembe v telesu. Primer je hiter srčni utrip po govoru.
- duševne: spremembe v umu. Primer je občutek neosredotočenosti zaradi težav na delovnem mestu.
- čustvene: spremembe, ki se dogajajo v čustvih organizma. Primer je zaskrbljenost ali razburjenost zaradi prihajajočega izpita.
Stres lahko povzroči tudi prilagoditve, ki nekaterim organizmom omogočajo, da se bolje spopadajo s stresnimi dejavniki. Stres se dogaja vsak dan in je del življenja vseh živih bitij. Prevelik stres je slab in lahko povzroči zdravstvene težave. Stres ima vlogo pri nekaterih telesnih težavah, kot so bolezni srca. Stres je pomemben tudi za številne duševne bolezni, kot so anksioznost, akutna stresna motnja in posttravmatska stresna motnja. Akutna stresna motnja in posttravmatska stresna motnja sta duševni bolezni, ki se lahko pojavita, ko oseba doživi nekaj zelo groznega, na primer veliko nesrečo ali vojno. Druga vrsta stresne motnje je "psihosomatska bolezen", pri kateri ima oseba fizične simptome, ki so posledica čustvenega stresa in ne telesne poškodbe.
Obvladovanje stresa
S stresom se lahko spopadate na različne načine. Eden od nasvetov je, da se oddaljite od stresnega dejavnika. Če na primer stres povzroča šolska naloga, je dobro, da si od nje vzamete odmor. Ta odmor lahko vključuje spanje ali ukvarjanje s hobiji. Telesna aktivnost in vadba zmanjšujeta stres. V pomoč je lahko socialna podpora prijateljev in družine. Zdravstveni delavci lahko pomagajo, kadar je stres hud in vpliva na telesno ali duševno zdravje. Stres lahko obvladate tudi s sproščanjem z meditacijo in globokim dihanjem.
