Spore
Spore so način razmnoževanja gliv in nekaterih rastlin brez semen (praproti in mahovi). Za dolgoročno preživetje jih izdelujejo tudi bakterije. Spore za dolgoročno preživetje izdelujejo tudi nekateri praživali.
Spore semenskih rastlin so posamezne celice, ki se razvijejo v pelodno zrno ali gametofit v jajčecu. Struktura semen višjih rastlin je bolj zapletena kot pri sporah. Glavna "inovacija" semen je njihova prehrana za razvijajoči se zarodek, ki je spore nimajo.
Sporangiji na spodnji strani lista praproti
Konidiofor Hyaloperonospora parasitica z več konidijami
Spore gliv
Glive (na primer gobe) proizvajajo spore, ki so lahko nespolne ali spolne. Nespolne spore imajo v sebi genski material, iz katerega nastane popolnoma nov organizem, enak starševskemu.
Konidije so nespolne, nemoteče spore glive; zaradi načina nastanka s celičnim procesom mitoze jih imenujemo tudi mitospore. So haploidne celice, ki so genetsko enake haploidnemu staršu, se lahko razvijejo v nov organizem, če so pogoji ugodni, in služijo pri širjenju.
Nespolno razmnoževanje pri askomicetah (družina Ascomycota) poteka z nastankom konidij, ki so na specializiranih pecljih, imenovanih konidiofori. Morfologija teh specializiranih konidijev je pogosto značilna za določeno vrsto in jo je zato mogoče uporabiti pri določanju vrste.
- Kalitev
- Sporangia
Bakterijske spore
Bakterijske spore so zelo odporne. Spore tetanusa in antraksa lahko na primer v zemlji preživijo več let. Izvor teh spor je bil odkrit v 19. stoletju, ko je biolog pod mikroskopom opazil majhno, okroglo, svetlo telo v bakterijskih celicah. To je preživelo tudi, ko so bakterije kuhali pet minut. To je uničilo bakterije, ne pa tudi spor. Te so vzklile, ko so bile razmere primerne. p186
Spore rastlin
Pri rastlinah se generacije menjavajo. Ena generacija je sporofit, ki z mejozo proizvaja spore, druga pa gametofit, ki proizvaja gamete.
