Kalitev

Kalitev nastopi, ko začne spora ali seme rasti. To je izraz, ki se uporablja v botaniki. Ko spora ali seme vzklije, se iz njega razvije poganjek ali sadik ali (pri glivah) hifa. Biologija spor se razlikuje od biologije semen.

Spora vzklije, če in ko so pogoji primerni. Njena življenjska doba je zelo omejena. Pri prenašalcih spor, ki so nižje rastline, kot so mahovi, praproti in tudi glive, se tvori veliko število spor, od katerih le majhen odstotek vzklije.

Semena vsebujejo zarodek, zalogo hrane (endosperm) in zaščitni ovoj. Med semenaste rastline spadajo gymnosperme (kot so iglavci) in angiosperme (kot so cvetoče rastline). Semena lahko preživijo veliko dlje kot spore, včasih tudi več sto let. Strategija semenskih rastlin je, da vlagajo energijo in material v seme, zato so razvile bolj zapletene metode širjenja kot le veter. ^{str. 98}

Semena ne vzklijejo, dokler niso izpolnjene njihove zahteve, ki se od vrste do vrste razlikujejo.

1.      Obdobje mirovanja se mora končati. Obdobje mirovanja je odvisno od sprememb v semenu. Vsaka vrsta ima svoje obdobje mirovanja in ne bo vzklila, dokler se to obdobje ne konča.

2.      Njihova hibernacija se mora končati. Hibernacija se konča, ko dogodki v okolju sprožijo kalitev. Včasih sta to le temperatura in voda, včasih ogenj, včasih mora seme prestati dolgo obdobje mraza.

Zahteve za plodove so enake kot za semena. Plod je le seme z eno ali več dodatnimi plastmi, pridobljenimi iz delov cveta.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kalitev?

V: V čem se spore razlikujejo od semen?

V: Kaj se mora zgoditi, da semena vzklijejo?

V: Ali so plodovi podobni semenom, ko gre za kalitev?

Išči po črki