Celično jedro
Celično jedro (množina: celična jedra) vsebuje celične gene ter nadzoruje rast in razmnoževanje celice. Okrog njega je dvoslojna jedrska membrana. Jedro je običajno najvidnejši organel v celici. Jedro je majhno in okroglo ter deluje kot nadzorni center celice. Vsebuje kromosome, v katerih je shranjena DNK. Človeško telo vsebuje na milijarde celic, od katerih ima večina jedro.
Vsi evkarionti imajo v svojih celicah jedra, tudi številni enocelični evkarionti. Bakterije in arheje, ki so prokarionti, so enocelični organizmi druge vrste in nimajo jeder. Celična jedra je prvi odkril Antonie van Leeuwenhoek v 17. stoletju.
Jedro ima okoli sebe membrano, stvari v njem pa ne. V njem so številne beljakovine, molekule RNK, kromosomi in jedro. V jedru so sestavljeni ribosomi. Po nastanku v jedru se ribosomi prenesejo v citoplazmo, kjer prevajajo mRNA v beljakovine.
Ko se celica deli ali se pripravlja na delitev, so kromosomi vidni s svetlobnim mikroskopom. V drugih primerih, ko kromosomi niso vidni, je viden nukleolus.
Celice v tkivni kulturi, obarvane za DNK z modrim barvilom Hoechst. Srednja in desna celica sta v interfazi, zato so označena vsa jedra. Na levi je celica v fazi mitoze in njena DNK je kondenzirana, pripravljena na delitev.
Shema tipične živalske celice 1. Jedro 2. Jedro 3. Ribosomi 4. Vezikule 5. Grobo endoplazemsko mrežo 6. Golgijev aparat 7. Citoskelet 8. Gladko endoplazemsko mrežo 9. Mitohondrijon 10. Vakuola 11. Citosol 12. Lizosom 13. Centriol 14. Celična membrana
Jedro evkariontske celice. Vidimo dvojno membrano jedrske ovojnice z ribosomi, kompleks DNK in jedro.
Jedrna membrana
Velike molekule ne morejo skozi dvoslojno jedrsko membrano. Vendar obstajajo jedrske pore. Te nadzorujejo gibanje molekul po membrani. Pore prečkajo obe jedrni membrani in tako zagotavljajo kanal. Večje molekule aktivno prenašajo beljakovine prenašalke, majhne molekule in ioni pa se prosto gibljejo. Gibanje velikih molekul, kot so beljakovine in RNK, skozi pore je potrebno za izražanje genov in vzdrževanje kromosomov.
Nucleolus
V jedru je struktura, imenovana nukleolus. Nastane na območju organizatorja nukleusa (NOR). To je kromosomsko območje, okoli katerega se oblikuje nukleolus. Znotraj nukleola nastanejo ribosomi. Ti se prek kompleksov jedrnih por izvažajo v citoplazmo. Tam gradijo beljakovine. Če izdelujejo membranske beljakovine, se pritrdijo na endoplazemski retikulum.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je celično jedro?
O: Celično jedro je organel, ki vsebuje celične gene ter nadzoruje njeno rast in razmnoževanje. Okoli njega je dvoslojna jedrska membrana, ki deluje kot nadzorni center celice.
V: Kaj vsebuje jedro?
O: Jedro vsebuje kromosome, v katerih so DNK, beljakovine, molekule RNK in jedro.
V: Kdo je odkril celična jedra?
O: Celična jedra je prvi odkril Antonie van Leeuwenhoek v 17. stoletju.
V: Ali so vsi evkarionti enocelični?
O: Ne, vsi evkarionti niso enocelični. Veliko evkariontov je enoceličnih, vendar je tudi veliko večceličnih evkariontov.
V: Ali imajo prokarionti jedra?
O: Ne, prokarionti, kot so bakterije in arheje, v svojih celicah nimajo jeder.
V: Kaj se dogaja v jedru?
O: V jedru so beljakovine, molekule RNK, kromosomi in jedro. V jedru se sestavijo ribosomi, preden se prenesejo v citoplazmo, kjer prevajajo mRNA v beljakovine.
V: Kdaj lahko kromosome vidimo s svetlobnim mikroskopom?
O: Ko se celica deli ali se pripravlja na delitev, so kromosomi vidni s svetlobnim mikroskopom. V drugih primerih, ko jih ni mogoče videti neposredno, je namesto njih viden nukleolus.
