Kaj je ekosistem: definicija, vrste, primeri in pomen

Ekosistem je velika in kompleksna skupnost živih organizmov (rastlin, živali in mikrobov) ter njihovega neživega okolja (voda, zrak, tla, podnebje) na določenem območju. Živi in fizični elementi so med seboj povezani s kroženjem hranil in pretokom energije — sončna energija jo sprva pretvori v organsko snov prek fotosinteze, sledijo pa jo potrošniki in razkraljevalci. Ekosistemi se lahko razlikujejo po velikosti: od majhnega sistema v kapljici vode ali v akvariju do obsežnih gozdov, jezer in oceanov; vseeno imajo običajno določene mejne značilnosti, ki pomagajo opredeliti njihovo delovanje in mehanizme.

Vsak ekosistem ima svojo skupnost organizmov. V akvarijski skupnosti so na primer majhne ribe, alge in drugi mikroorganizmi, ki skupaj uravnavajo tok hranil in kisika. V puščavski skupnosti so rastlinske vrste, kot so kaktusi, in živalske vrste, kot so majhne kače in škorpijoni, prilagojene omejeni vodi in velikim temperaturnim razlikam. V ribniški skupnosti lahko najdemo žabe, vodne žuželke, kače in vodne rastline, v gozdni pa zajci, lisice in borovci. Vrste v skupnosti so razdeljene v populacije in zasedajo različne prostore oziroma habitate, prav tako pa imajo svoje vloge v okviru ekološke niše v ekosistemu — to pomeni način, kako uporabljajo vire in sodelujejo v verigah preskrbe s hranili.

Vrste ekosistemov

• Suhinski (terestrični): gozdovi, travniki, puščave, gore — temeljijo na kopnem in so močno odvisni od podnebnih razmer.
• Vodnem: sladkovodni (jezera, reke, ribniki) in morske oblike (obalni pasovi, odprt ocean) z različnimi svetovi organizmov.
• Prehodni in obalni: mokrišča, estuariji in mangrove — zelo produktivna območja, pomembna kot vzgojni prostori za številne vrste.
• Urbani in kmetijski: predeli, ki jih močno oblikuje človek; kljub motnjam lahko vsebujejo pomembne mikroekosisteme in biotsko raznovrstnost.
• Mikroekosistemi: npr. prst, listna prevleka ali majhen potok — majhni, a ekološko pomembni sistemi.

Pomen ekosistemov

Ekosistemi nudijo številne koristi, imenovane ekosistemske storitve, med katerimi so:

• Dobava: hrana, voda, les, surovine.
• Regulacija: čiščenje vode in zraka, opraševanje, nadzor erozije, zadrževanje poplav in uravnavanje podnebja.
• Podporne funkcije: kroženje hranil, tvorba tal in habitatov, ki omogočajo življenje vrst.
• Kulturne vrednote: rekreacija, izobraževanje, duhovna in estetska vrednost narave.

Grožnje in ohranjanje

Ekosistemi so izpostavljeni številnim grožnjam: izguba in fragmentacija habitatov, onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste, pretirana raba virov in podnebne spremembe zmanjšujejo biotsko raznovrstnost in odpornost sistemov. Ohranjanje vključuje varstvo habitatov, trajnostno upravljanje virov, prenovo degradiranih območij (restavracija), vzpostavljanje zaščitenih območij in prilagajanje podnebnim spremembam. Pomembna je tudi vloga lokalnih skupnosti in znanosti pri spremljanju in ohranjanju ekosistemov.

Kako lahko pomagamo?

Posamezniki lahko prispevajo z zmanjšanjem porabe naravnih virov, pravilnim ravnanjem z odpadki, podporo trajnostnim izdelkom in lokalnim projektom varstva narave, sajenjem avtohtonih rastlin ter vključevanjem v izobraževalne in prostovoljne aktivnosti. Ohranitev zdravih ekosistemov pomeni varnost osnovnih dobrin za nas in bodoče rodove.

Vrste

Nekatere glavne vrste ekosistemov:

• Vodni ekosistem
• Morski ekosistem
• Sladkovodni ekosistem
• Ekosistem jezera
• Rečni ekosistem
• Mokrišče
• Kopenski ekosistem
• Forest
• Deževni gozd
• Ekosistem Veliki Yellowstone
• Priobalno območje
• Obrežno območje
• Puščava
• Travniki
• Tundra
• Taiga

Sladkovodni ekosistem na otoku Gran Canaria na Kanarskih otokih.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je ekosistem?

V: Katere so tri vrste živih organizmov v ekosistemu?

V: Kaj povezuje žive in fizične sestavine v ekosistemu?

V: Ali so ekosistemi vedno enako veliki?

V: Ali imajo različni ekosistemi različne skupnosti?

V: Kateri so primeri različnih ekosistemskih skupnosti?

V: Kako so razdeljene vrste v ekosistemski skupnosti?

Išči po črki