Ekosistem
Ekosistem je velika skupnost živih organizmov (rastlin, živali in mikrobov) na določenem območju. Živi in fizični elementi so med seboj povezani s kroženjem hranil in pretokom energije. Ekosistemi so lahko poljubno veliki, vendar se običajno nahajajo na določenih mestih.
Vsak ekosistem ima svojo skupnost. V akvarijski skupnosti so na primer majhne ribe in drugi organizmi. V puščavski skupnosti so lahko kaktusi, majhne kače in škorpijoni. V ribniški skupnosti so lahko žabe, žuželke, kače in rastline, v gozdni skupnosti pa zajci, lisice in borovci. Vrste v skupnosti so razdeljene v populacije glede na posebne habitate in ekološke niše v ekosistemu.
Koralni grebeni so zelo produktiven morski ekosistem.
Ekosistemi deževnega gozda so bogati z biotsko raznovrstnostjo. To je reka Gambija v Senegalu
Primer ekosistema
Dinamika
Ekosistemi so stabilni, vendar ne togi. Odzivajo se na velike spremembe v okolju, zlasti na podnebne spremembe. Glavni deževni gozdovi so na primer obstajali dolgo časa (v nekaterih primerih morda 50 milijonov let ali več). S spreminjanjem padavin in temperature se spreminjajo. Vemo, da se je amazonski deževni gozd v ledenih dobah zmanjšal, v toplejših obdobjih pa se je razširil.
Primarna proizvodnja
Vse ekosisteme poganja primarna proizvodnja. Primarna proizvodnja je proizvodnja organskih snovi iz anorganskih virov ogljika. To se dogaja s fotosintezo. Poganja kroženje ogljika, ki z učinkom tople grede vpliva na globalno podnebje.
S procesom fotosinteze rastline pridobivajo energijo iz svetlobe in jo uporabijo za združevanje ogljikovega dioksida in vode, pri čemer nastanejo ogljikovi hidrati in kisik. Fotosinteza, ki jo opravijo vse rastline v ekosistemu, se imenuje bruto primarna proizvodnja (GPP). Približno 48-60 % GPP se porabi za dihanje rastlin. Preostanek se imenuje neto primarna proizvodnja (NPP). Celotno fotosintezo omejuje vrsta okoljskih dejavnikov. Ti vključujejo količino razpoložljive svetlobe, velikost listne površine, ki jo ima rastlina za zajemanje svetlobe (senčenje z drugimi rastlinami omejuje fotosintezo), oskrbo z ogljikovim dioksidom in vodo ter primerne temperature za izvajanje fotosinteze.
Vrste
Nekatere glavne vrste ekosistemov:
- Vodni ekosistem
- Morski ekosistem
- Sladkovodni ekosistem
- Ekosistem jezera
- Rečni ekosistem
- Mokrišče
- Kopenski ekosistem
- Forest
- Deževni gozd
- Ekosistem Veliki Yellowstone
- Priobalno območje
- Obrežno območje
- Puščava
- Travniki
- Tundra
- Taiga
Sladkovodni ekosistem na otoku Gran Canaria na Kanarskih otokih.
Sorodne strani
- Biotska raznovrstnost
- Biosferni rezervat
- Naravno okolje
- Vegetacija
- Divje živali
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ekosistem?
O: Ekosistem je velika skupnost živih organizmov na določenem območju, kjer so žive in fizične komponente povezane s kroženjem hranil in pretokom energije.
V: Katere so tri vrste živih organizmov v ekosistemu?
O: Tri vrste živih organizmov v ekosistemu so rastline, živali in mikrobi.
V: Kaj povezuje žive in fizične sestavine v ekosistemu?
O: Cikli hranil in pretoki energije povezujejo žive in fizične sestavine v ekosistemu.
V: Ali so ekosistemi vedno enako veliki?
O: Ne, ekosistemi so lahko poljubno veliki.
V: Ali imajo različni ekosistemi različne skupnosti?
O: Da, vsak ekosistem ima svojo skupnost.
V: Kateri so primeri različnih ekosistemskih skupnosti?
O: Primeri različnih ekosistemskih skupnosti so akvarijska skupnost z majhnimi ribami in drugimi organizmi, puščavska skupnost s kaktusi, majhnimi kačami in škorpijoni, ribniška skupnost z žabami, žuželkami, kačami in rastlinami ter gozdna skupnost z zajci, lisicami in borovci.
V: Kako so razdeljene vrste v ekosistemski skupnosti?
O: Vrste v ekosistemski skupnosti so razdeljene v populacije glede na njihove posebne habitate in ekološke niše v ekosistemu.
