Zemeljski lahko pomeni:

  • V astronomiji to pomeni skalnat planet, kot je Zemlja, v nasprotju s plinastim velikanom, kot je Jupiter. Merkur, Venera, Zemlja in Mars so zemeljski planeti.

    Zemeljski (terestričen) planet ima večinoma skalnato ali kovinsko sestavo in trdno površino; običajno vsebujejo skorjo, plašč in jedro ter imajo za razliko od plinskih velikanov manjšo maso in višjo gostoto. Atmosferske razmere med zemeljskimi planeti so zelo različne — od skoraj nične atmosfere Merkurja do goste, vroče atmosfere Venere in Zemljine edinstvene atmosfere, ki podpira življenje. Položaj terestričnih planetov znotraj Osončja je povezan z njihovim nastankom in temperaturnimi razmerami, ki določajo obliko površja in morebitno prisotnost tekoče vode.

  • V ekologiji pomeni območje kopnega, kot pri kopenskem ekosistemu.

    V tem pomenu zajema »zemeljski« vse tipe kopnih ekosistemov: gozdovi, travišča, puščave, stepe, tundre in drugo. Kopenski biomi se razlikujejo po klimatskih razmerah, tipu tal, rastlinskih in živalskih združbah ter procesih kroženja hranil. Človekove dejavnosti (kmetijstvo, urbanizacija, krčenje gozdov, onesnaževanje, podnebne spremembe) močno vplivajo na zemeljske ekosisteme, zato so ohranjanje tal, zaščita habitatov in trajnostno upravljanje ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.

  • V zoologiji je kopenska žival tista, ki živi na kopnem.

    Kopenske živali so prilagojene gibanju in življenju na trdih površinah: razvite imajo okončine za hojo ali tek, pljuča za dihanje zraka in različne oblike zaščite pred izsušitvijo ali temperaturami. Med kopenskimi živalmi so sesalci, plazilci, ptice, žuželke in mnoge vrste črvov ter dvoživk, ki so delno vezane na vodo. Nekatere vrste so specializirane (npr. živali, ki živijo pod zemljo — fossorialne, ali na drevesih — arborealne), druge pa so splošnejše in zmorejo prehajati med habitati.

  • V botaniki: raste v tleh, ne (na primer) epifitsko.

    Zemeljska rastlina ima koreninski sistem, prilagojen vpijanju vode in hranil iz tal, ter pogosto strukture za shranjevanje (koreni, gomolji, rizomi). Nasprotje so epifitske rastline, ki rastejo na drugih rastlinah, in vodne rastline, ki rastejo v ali na vodi. Zemeljske rastline se razlikujejo po prilagoditvah na suša (kserofiti), na prekomerno vlažnost ali na slabše hranilne tal; mnoge gospodarske in gozdne vrste so primeri zemeljskih rastlin.