Zemeljski planet
Zemeljski planet je večinoma sestavljen iz kamnin (silikatov). Zemlja je "prvotni" zemeljski planet. Ko so astronomi začeli razumevati vrste planetov, so izraz razširili na naše najbližje kamnite sosede: Merkur, Venera in Mars.
Pogosto pravijo, da so podobni Zemlji. To velja za večino zgradbe in sestave, ne pa tudi za površje in ozračje. Zemeljski planet je lahko veliko bolj vroč ali hladnejši od Zemlje in ima lahko veliko več ali manj atmosfere.
Z odkritjem planetov, ki krožijo okoli drugih zvezd (eksoplanetov), se je izraz zemeljski planet ponovno razširil na vse kamnite (silikatne) planete, ki krožijo okoli katere koli zvezde.
Zemeljski planeti. Od leve proti desni: Merkur, Venera, Zemlja in Mars.
Struktura
Vsi zemeljski planeti imajo jedro, plašč in skorjo. Podobni so kuhanemu jajcu: osrednji rumenjak je jedro, beljak je plašč, lupina pa skorja. Skorja zemeljskega planeta je tanka, jedro in plašč pa zavzemata večji del. Včasih je jedro zelo veliko, včasih pa precej manjše. Zemeljski planeti imajo kovinska jedra, večinoma iz železa, s kamnitimi plašči in skorjo.
Vsi zemeljski planeti imajo enako strukturo: osrednje kovinsko jedro, večinoma železno, ki ga obdaja silikatni plašč.
Luna je podobna, vendar ima veliko manjše železno jedro. Io in Evropa sta prav tako satelita, ki imata podobno notranjo strukturo kot zemeljski planeti. Zemeljski planeti imajo lahko kanjone, kraterje, gore, vulkane in druge površinske strukture, kar je odvisno od prisotnosti vode in tektonske dejavnosti. Zemeljski planeti imajo sekundarne atmosfere, ki so nastale zaradi vulkanizma, meteoritov in fotosinteze. Pri orjaških planetih so njihove atmosfere primarne, pridobljene neposredno iz prvotne Sončeve meglice.
