Zunajosončni planet
Ekstrasolarni planet (ali eksoplanet) je naravni planet v planetarnem sistemu zunaj našega osončja.
Leta 2013 so se ocene števila zemeljskih planetov v galaksiji gibale od najmanj 17 milijard do najmanj 144 milijard. Manjše ocene so preučevale kandidate za planete, ki jih je zbral vesoljski observatorij Kepler. Med njimi je 461 planetov velikosti Zemlje, od katerih so vsaj štirje v "bivalnem območju", kjer lahko obstaja tekoča voda. Eden od teh štirih planetov, imenovan Kepler-69c, je le 1,5-krat večji od Zemlje in se nahaja okoli zvezde, podobne našemu Soncu, kar je približno toliko, kolikor je po trenutnih podatkih mogoče najti "Zemljo 2.0".
Prejšnje delo je pokazalo, da je v naši galaksiji vsaj 100 milijard planetov vseh vrst, v povprečju vsaj en planet na zvezdo. Obstajajo tudi planeti, ki krožijo okoli rjavih pritlikavk, in prosto lebdeči planeti, ki krožijo okoli galaksije neposredno, tako kot krožijo zvezde. Ni jasno, ali naj bi obe vrsti imenovali "planet".
Odkritja eksoplanetov po letih
2MASS J044144 je rjava pritlikavka s spremljevalcem, ki ima približno 5-10-krat večjo maso od Jupitra. Ni jasno, ali je ta spremljevalec subrjava pritlikavka ali planet.
Odkrita slika sistema Gliese 758, posneta s teleskopom Subaru v bližnji infrardeči svetlobi. Ni jasno, ali naj spremljevalce obravnavamo kot planete ali kot rjave pritlikavke.
Planet Fomalhaut b (vstavek proti Fomalhautovemu medplanetarnemu oblaku prahu), posnet s koronagrafom vesoljskega teleskopa Hubble (fotografija NASA)
Umetnikov vtis eksoplaneta Fomalhaut B, ki ga je neposredno opazoval teleskop Hubble
Zgodovina
Zgodnje domneve
V 16. stoletju je italijanski filozof Giordano Bruno, zgodnji zagovornik kopernikanske teorije, po kateri Zemlja in drugi planeti krožijo okoli Sonca, predstavil stališče, da so stalne zvezde podobne Soncu in jih prav tako spremljajo planeti. Sveta inkvizicija je Bruna sežgala na grmadi.
V osemnajstem stoletju je isto možnost omenil Isaac Newton v svojem delu Principia. V primerjavi s Sončevimi planeti je zapisal: "In če so stalne zvezde središča podobnih sistemov, bodo vsi zgrajeni po podobnem načrtu in podrejeni vladavini enega."
Potrjena odkritja
Prvo objavljeno in potrjeno odkritje je bilo objavljeno leta 1988. Dokončno je bilo potrjeno leta 1992.
V začetku leta 1992 so radioastronomi objavili odkritje planetov okoli drugega pulzarja. Ti planeti pri pulzarju naj bi nastali iz nenavadnih ostankov supernove, iz katere je nastal pulzar, in sicer v drugem krogu nastajanja planetov. V nasprotnem primeru gre morda za preostala kamnita jedra plinskih velikanov, ki so preživeli supernovo in nato razpadli na svoje sedanje orbite.
6. oktobra 1995 sta Michel Mayor in Didier Queloz z Univerze v Ženevi objavila prvo dokončno odkritje eksoplaneta, ki kroži okoli navadne zvezde glavnega zaporedja (51 Pegasi). S tem odkritjem, ki so ga opravili na Observatoire de Haute-Provence, se je začelo sodobno obdobje odkrivanja eksoplanet. Tehnološki napredek, predvsem na področju spektroskopije visoke ločljivosti, je omogočil hitro odkrivanje številnih novih eksoplanetov. Ta napredek je astronomom omogočil posredno odkrivanje eksoplanetov z merjenjem njihovega gravitacijskega vpliva na gibanje matičnih zvezd. Dodatne ekstrasolarne planete so sčasoma odkrili z opazovanjem okultacij, ko zvezda postane temnejša, ko pred njo kroži planet.
Maja 2016 je NASA objavila odkritje 1.284 eksoplanetov, s čimer se je skupno število eksoplanetov povzpelo na več kot 3.000.
Vrste
Ekstrasolarni planeti so lahko različnih oblik.
- Lahko so plinski orjaki ali kamniti planeti.
- Morda so to pritlikavi planeti, tj. planeti, ki so manjši in manj gosti od običajnih planetov.
- Obkrožajo lahko več različnih vrst zvezd.
- Lahko prosto krožijo okoli rjave pritlikavke
- V njih lahko obstaja življenje. Na enem od nedavno odkritih eksoplanetov, Gliese 581g, naj bi bilo mogoče življenje, vendar obstoj tega planeta še ni potrjen.
Najbližji
Najbližja zvezda s planeti je Alfa Centauri. Od nje je oddaljena 4,3 svetlobnega leta. S standardnimi raketami bi do tja potrebovali več deset tisoč let. Najbližja zvezda, podobna našemu Soncu, je Tau Ceti. Ima pet planetov, od katerih je eden v bivalnem območju, kjer je lahko tekoča voda.
Najbolj podobni Zemlji
Nekateri zunajsončni planeti so lahko podobni Zemlji. To pomeni, da imajo zelo podobne pogoje kot Zemlja. Planeti so razvrščeni po formuli, imenovani indeks podobnosti Zemlji ali krajše ESI. Indeks ESI se giblje od ena (najbolj podoben Zemlji) do nič (najmanj podoben Zemlji). Da bi bil planet primeren za življenje, mora imeti indeks ESI vsaj 0,8. Za primerjavo so na ta seznam vključeni štirje sončni zemeljski planeti.
| Ime | ESI | SFV | HZD | COM | BANKOMAT | Vrsta planeta | Zvezdica | Obstojnost | Razdalja (ly) | Status | Leto odkritja | Ref |
| 1.00 | 0.72 | -0.50 | -0.31 | -0.52 | topli teran | G | mezoplaneta | 0 | Ne-eksoplaneta, naseljena | prazgodovinski | ||
| Kepler-438b | 0.88 | 0.88 | -0.93 | -0.14 | -0.73 | topli teran | M | mezoplaneta | 472.9 | potrjeno | 2015 | |
| Kepler-1410b | 0.88 | 0.63 | -0.88 | -0.16 | -0.06 | topel superterran | K | mezoplaneta | 1213.4 | potrjeno | 2011 | |
| 0.84 | 0.64 | -0.62 | -0.15 | +0.21 | topli teran | M | mezoplaneta | 23.6 | potrjeno | 2011 | ||
| Kepler-442b | 0.83 | 0.98 | -0.72 | -0.15 | +0.28 | topel superterran | K | mezoplaneta | 1291.6 | potrjeno | 2015 | |
| 0.83 | 0.96 | -0.70 | -0.15 | +0.28 | topel superterran | K | mezoplaneta | 1199.7 | potrjeno | 2013 | ||
| Kepler-452b | 0.83 | 0.93 | -0.61 | -0.15 | -0.30 | topel superterran | G | mezoplaneta | 1402.5 | potrjeno | 2015 | |
| Gliese 832 c | 0.81 | 0.96 | -0.72 | -0.15 | +0.43 | topel superterran | M | mezoplaneta | 16.1 | potrjeno | 2014 | |
| Kepler-283c | 0.79 | 0.85 | -0.58 | -0.14 | +0.69 | topel superterran | K | mezoplaneta | 1496.8 | potrjeno | 2011 | |
| Kepler-436b | 0.79 | 0.33 | -0.87 | -0.14 | +0.47 | topel superterran | M | mezoplaneta | 1339.4 | potrjeno | 2015 | |
| Kepler-1229b | 0.79 | 0.00 | -0.40 | -0.15 | +0.44 | topel superterran | M | mezoplaneta | 769.7 | potrjeno | 2016 | |
| Tau Ceti e | 0.78 | 0.00 | -0.92 | -0.15 | +0.16 | topel superterran | G | mezoplaneta | 11.9 | nepotrjeno | 2012 | |
| Kepler-296f | 0.78 | 0.15 | -0.90 | -0.14 | +0.53 | topel superterran | M | mezoplaneta | 1089.6 | potrjeno | 2011 | |
| Gliese 180 c | 0.77 | 0.42 | -0.53 | -0.14 | +0.64 | topel superterran | M | mezoplaneta | 39.5 | nepotrjeno | 2014 | |
| Gliese 667 Cf | 0.77 | 0.00 | -0.22 | -0.16 | +0.08 | topli teran | M | psihoplaneta | 23.6 | dvomljiva | 2013 | |
| Gliese 581 g | 0.76 | 1,00 (dvomljivo) | -0.70 | -0.15 | +0.28 | topel superterran | M | mezoplaneta | 20.2 | dvomljiva | 2010 | |
| Gliese 163 c | 0.75 | 0.02 | -0.96 | -0.14 | +0.58 | topel superterran | M | mezoplaneta | 48.9 | potrjeno | 2012 | |
| Gliese 180 b | 0.75 | 0.41 | -0.88 | -0.14 | +0.74 | topel superterran | M | mezoplaneta | 39.5 | nepotrjeno | 2014 | |
| HD 40307 g | 0.74 | 0.04 | -0.23 | -0.14 | +0.77 | topel superterran | K | psihoplaneta | 41.7 | potrjeno | 2012 | |
| Kepler-61b | 0.73 | 0.27 | -0.88 | -0.13 | +1.24 | topel superterran | M | mezoplaneta | 1062.8 | potrjeno | 2013 | |
| Kepler-443b | 0.73 | 0.91 | -0.49 | -0.13 | +1.44 | topel superterran | K | mezoplaneta | 2564.4 | potrjeno | 2015 | |
| Gliese 422 b | 0.71 | 0.17 | -0.41 | -0.13 | +1.11 | topel megaterran | M | mezoplaneta | 41.3 | nepotrjeno | 2014 | |
| 0.71 | 0.53 | -0.64 | -0.12 | +1.79 | topel superterran | G | mezoplaneta | 619.4 | potrjeno | 2011 | ||
| Kepler-440b | 0.70 | 0.00 | +0.01 | -0.15 | +0.38 | topel superterran | K | psihoplaneta | 706.5 | potrjeno | 2015 | |
| Kepler-298d | 0.68 | 0.00 | -0.86 | -0.11 | +2.11 | topel superterran | K | mezoplaneta | 1545 | potrjeno | 2012 | |
| Kepler-439b | 0.68 | 0.00 | -0.99 | -0.13 | +1.18 | topel superterran | G | termoplaneta | 1914.8 | potrjeno | 2015 | |
| Kapteyn b | 0.67 | 0.00 | +0.08 | -0.15 | +0.57 | topel superterran | M | psihoplaneta | 12.7 | nepotrjeno | 2014 | |
| Kepler-62f | 0.67 | 0.05 | +0.45 | -0.16 | +0.19 | topel superterran | K | psihoplaneta | 1199.7 | potrjeno | 2013 | |
| Kepler-186f | 0.64 | 0.00 | +0.48 | -0.17 | -0.26 | topli teran | M | psihoplaneta | 492 | potrjeno | 2014 | |
| Kepler-174d | 0.61 | 0.00 | +0.32 | -0.13 | +1.77 | topel superterran | K | psihoplaneta | 878.3 | potrjeno | 2011 | |
| Gliese 667 Ce | 0.60 | 0.00 | +0.51 | -0.16 | +0.23 | topli teran | M | psihoplaneta | 23.6 | dvomljiva | 2013 | |
| Gliese 682 c | 0.59 | 0.00 | +0.22 | -0.14 | +1.19 | topel superterran | M | psihoplaneta | 16.6 | nepotrjeno | 2014 | |
| Gliese 581 d | 0.53 | 0.00 | +0.78 | -0.14 | +0.94 | topel superterran | M | hipopsihoplaneta | 20.2 | nepotrjeno | 2007 | |
| ~Venus | 0.78 | 0.00 | -0.93 | -0.28 | -0.70 | topli teran | G | hipertermoplaneta | blizu ničle | ne-eksplanete | prazgodovinski | |
| ~Mars | 0.64 | 0.00 | +0.33 | -0.13 | -1.12 | toplo podtalje | G | hipopsihoplaneta | blizu ničle | ne-eksplanete | prazgodovinski | |
| ~Merkur | 0.39 | 0.00 | -1.46 | -0.52 | -1.37 | vroče živosrebrno | G | nestanovanjski | blizu ničle | ne-eksplanete | prazgodovinski |
Sorodne strani
- Planet
- Seznam eksoplanetov
- pritlikavi planet
- 51 Pegasi b
- 70 Virginis b
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je zunajsolarni planet?
O: Ekstrasolarni planet, znan tudi kot eksoplanet, je naravni planet v planetarnem sistemu zunaj našega osončja.
V: Kaj je eksomon?
O: Eksomon je naravni satelit, ki kroži okoli eksoplaneta.
V: Koliko zemeljskih planetov naj bi obstajalo v naši galaksiji?
O: Ocene števila zemeljskih planetov v galaksiji se gibljejo od najmanj 17 milijard do najmanj 144 milijard.
V: Koliko planetov velikosti Zemlje je odkril vesoljski observatorij Kepler?
O: Vesoljski observatorij Kepler je našel 461 planetov velikosti Zemlje.
V: Ali obstaja "Zemlja 2.0"?
O: Eden od štirih planetov velikosti Zemlje, ki jih je odkril Kepler, imenovan Kepler-69c, je tako blizu Zemlji 2.0, kot jo omogočajo trenutni podatki. Je 1,5-krat večji od Zemlje in kroži okoli zvezde, podobne našemu Soncu.
V: Ali so vsi zunajosončni planeti podobni tistim v našem osončju?
O: Ne, večina zunajsončnih planetov se precej razlikuje od tistih v našem Osončju; nekateri se na primer imenujejo "vroči Jupitri".
