Giordano Bruno: filozof neskončnega vesolja in mučenik inkvizicije
Giordano Bruno (januar 1548 – 17. februar 1600) se je rodil kot Filippo Bruno blizu Nole v južni Italiji. Kot mlad je vstopil v dominikanski reda in sprejel ime Giordano; kasneje pa je red zapustil in začel potovanje po Evropi kot svobodomiseln mislec in učitelj. Bil je italijanski menih, vendar je največji del svojega intelektualnega dela opravil zunaj redne skupnosti. Bruno je bil tudi filozof in matematik, avtor številnih traktatov v latinščini in v italijanščini.
Kozmologija in ideja neskončnega vesolja
Najbolj je znan po svojih drznih kozmoloških hipotezah: verjel je v neskončnost vesolja in nasprotoval Aristotelovemu pojmovanju omejenega, sferičnega sveta. Njegov pogled je presegal povsem kopernikanski model: Copernicus je postavil Sonce v središče Sončevega sistema, Bruno pa je trdil, da je to le eno od mnogih neodvisno gibajočih se nebesnih teles. Po njegovem so Sonce in zvezde po naravi podobni in ne edinstvene, zato so zvezde, ki jih vidimo ponoči, druge "sončne" točke, vsaka z lastnimi svetovi oziroma možnostmi planetov in morda življenj. To stališče je pomenilo radikalno razširitev kozmološkega obzorja tistega časa: vesolje ni bilo več zaključeno in hierarhično razporejeno okoli Zemlje, ampak mogočno, razsežno in polno enakovrednih nebesnih teles.
Sodni proces, obtožbe in smrt
Brunova svobodomiselnost in filozofske zamisli so ga pripeljale v nasprotje s takratno cerkveno avtoriteto. Inkvizicija Rimskokatoliške cerkve ga je preiskovala zaradi niza naučnih in teoloških stališč, ki so bila v nasprotju s uradno dogmo. Med osrednjimi obtožbami so bile zanikanje transsubstanciacije (sprememba kruha in vina v Kristusovo telo in kri med evharistijo), zanikanje troedinosti in druga vprašanja vere. Zaradi teh obtožb je bil Bruno obsojen kot heretik in 17. februarja 1600 v Rimu usmrčen — sežgan na grmadi na polju Campo de' Fiori.
Postopek proti Brunu ni bil zgolj kazenski akt proti "znanstveniku": trajal je več let, vključeval je zaslišanja, možnost poprave (recantation) in razprave o metafizičnih in teoloških vprašanjih. Zgodovinarji danes poudarjajo, da so bili odločilni razlogi za obsodbo kompleksno preplet verskih izjav (ne le kozmologija) ter Brunova povezanost z hermetično, magično in neoplatonično miselnostjo, ki je bila v konfliktu z rimskim dogmatskim naukom.
Dela o spominu in druge intelektualne dejavnosti
Bruno ni razpravljal le o vesolju. Napisal je tudi obsežna dela o umetnosti spomina — skupek mnemotehnik in načel, pogosto označen kot ars memoriae. V teh besedilih je spomin (mnemo tehnike) obravnaval kot orodje za strukturiranje znanja, ustvarjanje simboličnih prostorov in povezovanje idej: tehnike so bile hkrati spoznavne metode in elementi predvsem renesančnega zanimanja za simboliko, rituale in "naravne filozofije". Nekatera njegova dela, kot so traktati o magičnih in hermetičnih temah, so mešala filozofijo, religijo in spominske tehnike v enovito intelektualno prakso.
Zapuščina in pomen
Brunova usoda je zgodovinsko obremenjena s simboliko: za nekatere je mučenik znanstvene svobode in teoretičnih prebojev, za druge izpostavljenec nevarnih sintez magije, filozofije in krivoverstva. V 19. stoletju je njegova figura postala simbol svobode misli — v Rimu stoji čez ulicen kip Giordana Bruna na Campo de' Fiori, postavljen leta 1889 kot opomin in spomin na njegov usodni konflikt s Cerkvijo.
Danes zgodovinarji poudarjajo več plati Brunovega dela: njegov doprinos k razumevanju kozmosa, širše renesančne interese (filozofija, matematika, spomin, hermetizem) in zapleteno razmerje med intelektualno svobodo in institucijami moči. Njegova ideja neskončnega vesolja je zgodovinsko pomembna zato, ker je značilno razširila vprašanja, ki so pozneje vstopila v sodobno astronomijo in filozofijo — čeprav so bili razlogi njegove obsodbe v veliki meri teološki in ne preprosto "znanstveni".
Sojenje Giordanu Brunu pred rimsko inkvizicijo. Bronasti relief Ettoreja Ferrarija
Obtožbe
Katoliška cerkev je Bruna obtožila:
- imeti mnenja, ki so v nasprotju s katoliško vero, ter govoriti proti njej in njenim duhovnikom.
- napačna mnenja o Trojici, Kristusovi božanskosti in utelešenju.
- napačna mnenja o Kristusu.
- napačna mnenja o transsubstanciaciji in maši.
- Trditev o obstoju več svetov in njihovi večnosti.
- Verovanje v preselitev človeške duše v zveri.
- Ukvarja se z magijo in vedeževanjem.
- Zanikanje Marijine deviškosti.
Bruno je sprejel in spodbujal Kopernikovo idejo, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Mnogi menijo, da je bil to eden glavnih razlogov za njegov propad, drugi pa menijo, da so bila njegova teološka prepričanja bolj kritična. Leta 1584 je objavil dva dialoga, v katerih je zagovarjal svojo idejo o astronomiji. Osem let pozneje so ga aretirali, sojenje pa je trajalo še osem let. Njegovi obtoženci so zahtevali popolno odpoved vsem njegovim "napačnim" prepričanjem. To je zavrnil in odšel v smrt. Pozneje je inkvizicija uporabila njegov zgled, da bi prestrašila Galileja in ga prisilila, da je umaknil svoja dela iz objave.
Sorodne strani
- Galileo Galilei
- Heliocentrizem
- Miklavž Kopernik
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Giordano Bruno?
O: Giordano Bruno je bil italijanski menih, filozof in matematik.
V: Po čem je Giordano Bruno najbolj znan?
O: Giordano Bruno je najbolj znan po tem, da je verjel v neskončnost vesolja.
V: Kaj je Giordano Bruno verjel o vesolju?
O: Giordano Bruno je verjel, da je vesolje neskončno in da je Sonce le eno od mnogih neodvisno gibajočih se nebesnih teles.
V: Kaj je pomembnega v prepričanju Giordana Bruna o zvezdah?
O: Giordano Bruno je verjel, da so zvezde, ki jih vidimo ponoči, po naravi enake Soncu, kar je bila v tistem času radikalna ideja.
V: Kako so prepričanja Giordana Bruna pripeljala do njegove smrti?
O: Prepričanja Giordana Bruna o vesolju so bila v nasprotju z rimskokatoliško dogmo, zato ga je inkvizicija Rimskokatoliške cerkve kot heretika zažgala na grmadi.
V: O katerih drugih temah je pisal Giordano Bruno?
O: Giordano Bruno je veliko pisal tudi o umetnosti spomina, ohlapno organizirani skupini mnemotehnik in načel.
V: Ali je bil Giordano Bruno samo filozof?
O: Ne, Giordano Bruno je bil tudi matematik in menih dominikanskega reda.
