Kepler-62e: superzemlja v bivalnem območju z možnim oceanom

Kepler-62e je eksoplanet, ki se nahaja v bivalnem območju okoli zvezde Kepler-62. Od nje je oddaljen več kot 1.200 svetlobnih let v smeri ozvezdja Lyra. Vesoljski observatorij Kepler ga je odkril leta 2013.

Planet je približno 160 % večji od Zemlje in skoraj 450 % težji. Zato je superzemlja. Kepler-62e se nahaja v bivalnem območju, območju okoli zvezde, kjer lahko temperature na planetu vzdržujejo tekočo vodo. Morda gre za oceanski svet, ki ima lahko oblačno nebo in je topel in vlažen.

Lastnosti in orbita

Kepler-62e ima radij približno 1,6‑krat radija Zemlje. Njegova masa ni neposredno izmerjena (ker ni znanih meritev radialne hitrosti za tak oddaljen sistem), zato so ocene mas in gostote odvisne od modelov sestave; številne študije ocenjujejo maso v razponu nekajkrat mase Zemlje, kar ustreza klasifikaciji superzemlja. Orbitira okoli svoje zvezde z obdobjem približno 122 dni, pri čemer je razdalja do zvezde taka, da bi na površju lahko obstajale primerne temperature za tekočo vodo, če ima planet primerno atmosfero.

Planetarni sistem in zvezda

Kepler-62 je manjša in hladnejša od Sonca (tipično opisana kot zvezda spektralnega tipa K). Okoli nje kroži več planetov (znan je sistem s petimi ali več kandidati), od katerih sta Kepler-62e in Kepler-62f tista v bivalnem območju. Zaradi lastnosti zvezde je habitalna cona bližje kot pri Soncu, kar pomeni krajše orbitalne periode za planete, ki jo naseljujejo.

Možnosti habitabilnosti

Možnost, da je Kepler-62e bivalen, je tesno povezana z njegovo sestavo in atmosfero. Če gre za kamniti planet s primerno gosto atmosfero in ustreznim ogljikovim ciklom ali toplogrednimi plini, bi lahko površinske temperature dopuščale tekočo vodo. Alternativno je mogoč scenarij vodnega sveta z globokimi oceani in gosto oblačnostjo. Ker masa in gostota nista točno znani, ostaja odprto vprašanje, ali ima trdo kamnito površje ali debelejši vodni/ledni plašč.

Tudi plastična dinamika, kot so toka toplote, magnetsko polje in tidelne sile (lahko delno zaklepanje vrtenja), vplivajo na dolgoročno habitabilnost. Za razliko od nekaterih planetov okoli zelo majhnih zvezd Kepler-62e ni nujno močno tidelno zaklenjen; odvisno je od njegove izvorne rotacije in ekscentričnosti orbite.

Odkritje in opazovanja

Kepler-62e je bil odkrit s pomočjo tranzitne metode — opazovanja drobnih padcev svetlosti zvezde, ko planet prečka njen disk. Zaradi velike razdalje (okoli 1.200 svetlobnih let) so nadaljnje podrobne meritve, zlasti spektroskopija atmosfere, zelo zahtevne ali trenutno neizvedljive z obstoječimi teleskopi. To pomeni, da so mnoge značilnosti, kot so sestava atmosfere, gostota in neposredni dokazi tekoče vode, še neznane.

Pomen za znanost in prihodnja opazovanja

Kepler-62e je pomemben primer superzemlje v bivalnem območju in zato predmet zanimanja pri proučevanju habitabilnosti eksoplanetov. Čeprav trenutne tehnologije ne omogočajo podrobne analize njegove atmosfere, bodo prihodnji napredki v instrumentaciji (veliki vesoljski in kopenski teleskopi, izboljšane metode analize tranzitnih svetlih zvezd) morda omogočili več informacij o takšnih oddaljenih ciljnih objektih. Do takrat znanstveniki uporabljajo modele in primerjave z drugimi eksoplaneti za oceno morebitnih scenarijev sestave in podnebja.

Sklep: Kepler-62e ostaja zanimiv kandidat za potencialno bivalen planet — superzemlja v bivalnem območju svoje zvezde — vendar večinoma temelji na posrednih podatkih in modelih. Dokazi o oceanu ali gosti atmosferi so privlačne hipoteze, a za potrditev bo potrebnih več opazovanj in analiz.

Išči po črki