Observatorij Las Campanas — astronomski center Carnegie v puščavi Atacama

Observatorij Las Campanas — vodilni astronomski center Carnegie v puščavi Atacama: visokogorska opazovanja, zgodovinske odkritja (SN 1987A) in napredne observacijske zmogljivosti.

Avtor: Leandro Alegsa

Observatorij Las Campanas je astronomski observatorij na jugu puščave Atacama v Čilu. Njegov lastnik in upravljavec je Carnegie Institution for Science. Zgrajen je bil leta 1969 kot glavno opazovalno mesto Carnegie Institution for Science. Sedež observatorija je v mestu La Serena v Čilu, observatorij pa se nahaja približno 100 km severovzhodno od tega mesta. Observatorij je na 2400 m nadmorske višine.

Ian Shelton in Oscar Duhalde sta 24. februarja 1987 prvič opazila supernovo 1987A (SN 1987A).

Lokacija in opazovalni pogoji

Lokacija v puščavi Atacama zagotavlja izjemno suho ozračje, malo oblačnosti in malo svetlobnega onesnaženja — vse to prispeva k zelo stabilnim in jasnim nočim, primerne za optična in infrardeča opazovanja. Nadmorska višina okoli 2400 m zmanjšuje vpliv atmosfere, občutljivo sliko pa izboljšujejo tudi nizke vrednosti motnosti (seeing) in majhna vlažnost zraka.

Glavni teleskopi in instrumenti

Observatorij gosti več pomembnih optičnih teleskopov, ki jih uporabljajo raziskovalci z institucij po svetu:

  • dva velika 6,5-metrska Magellanova teleskopa (imenovana Baade in Clay), ki so namenjena širokemu spektru raziskav, od visoko ločljive spektroskopije do globokega neba;
  • 2,5-metrski du Pont teleskop in 1-metrski Swope teleskop, ki se uporabljata za spremljanje spremenljivk, preučevanje galaksij in podporne opazovalne programe;
  • vrsta sodobnih instrumentov — fotometrov, spektrografov in infrardečih naprav —, ki omogočajo natančna merjenja in različne znanstvene programe.

Znanstvene dejavnosti

Observatorij je bil mesto številnih pomembnih odkritij in dolgoletnih programov. Raziskave, ki se izvajajo na Las Campanas, zajemajo med drugim:

  • preučevanje zgradbe in evolucije galaksij, širjenja vesolja in kozmične večje strukture,
  • opazovanja spremenljivih zvezd, eksoplanetov in zvezdne evolucije,
  • sledenje in analize supernov ter drugih kratkotrajnih pojavov, kar vključuje tudi odkritje SN 1987A, ene izmed najsvetlejših in najbolj preučenih supernov v sodobni astronomiji,
  • razvoj in testiranje naprednih instrumentov ter prispevek k mednarodnim opazovalnim kampanjam.

Prihodnost in velike pobude

Las Campanas je izbran kot lokacija za gradnjo velikih prihodnjih teleskopov, med katerimi izstopa projekt Giant Magellan Telescope (GMT), ki bo po načrtih eden največjih optičnih/infrardečih teleskopov na svetu. Takšni projekti bodo še povečali znanstveno pomembnost observatorija in omogočili opazovanja z večjo občutljivostjo in ločljivostjo.

Upravljanje, dostop in varstvo okolja

Observatorij upravlja Carnegie Institution for Science v sodelovanju z mnogimi mednarodnimi partnerji. Zaradi občutljivih instrumentov in potrebe po temnih nočeh je dostop do lokacije omejen in nadzorovan; obiskovalci običajno prihajajo v okviru vodenih izletov ali strokovnih obiskov. Prav tako obstajajo programi za varstvo okolja in lokalne narave, namenjeni ohranjanju temnih nebes ter minimiziranju vplivov na okolje in avtohtone skupnosti.

Las Campanas ostaja ključno opazovalno središče na južni poloble, kjer kombinacija odličnih atmosferskih pogojev, napredne opreme in mednarodnega sodelovanja omogoča pomembne prispevke k razumevanju vesolja.

Teleskopi

  • Magellanovi teleskopi - dva 6,5-metrska teleskopa, Magellan 1 po Walterju Baadu in Magellan II po Landonu Clayu
  • Du Pontov teleskop - 2,5-metrski (100-palčni), poimenovan po Irénée du Pont, ki deluje od leta 1977
  • Teleskop Swope - 1 m, poimenovan po Henrietti Swope
  • Varšavski teleskop - 1,3 m, v lasti Observatorija Univerze v Varšavi
  • Veliki Magellanov teleskop (v gradnji) - 24,5 m (sedem segmentov po 8,4 m)
  • Teleskop NANTEN (zaprt) - 4-milimetrski radijski teleskop za milimetrske valovne dolžine, prepeljan v puščavo Atacama v Čilu.

Na voljo so tudi majhne širokokotne kamere "Pi of the sky", ki so leta 2008 posnele izbruh žarkov gama GRB 080319B. To je bila največja eksplozija, ki smo jo kdajkoli videli v vesolju, in smo jo lahko videli brez teleskopa.

·        

·        

·        

·        

·        

·        

Du Pontov teleskop



Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3